Ljubljana, 21. april 2015 - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je danes v sodelovanju z NLB in Euro Alliance Consulting iz Prištine ob obisku delegacije kosovskih poslovnežev na GZS organizirala Kosovsko-slovensko poslovno konferenco in bilateralna poslovna srečanja. Kosovski poslovneži so izrazili interes predvsem za trgovsko sodelovanje, zastopništva in prenos znanj na različnih področjih, s poudarkom na kmetijstvu in prehrani, lesni industriji, gradbeništvu in projektiranju, energetiki in recikliranju.

Udeležence je uvodoma pozdravil Ante Milevoj, v. d. direktorja Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, ki je poudaril, da Slovenijo in Kosovo že desetletja družijo posebne vezi, ko so slovenski proizvodi, pa tudi investicije, zavzemali pomemben položaj na lokalnem trgu. V zadnjega pol leta znova opažamo nov zagon, ki zbuja optimističen pogled na dvostransko sodelovanje. Pri vzpostavljanju poslovnih stikov na kosovskem trgu pa bo Gospodarska zbornica Slovenije seveda še naprej nudila pomoč in podporo slovenskim podjetjem.

Nazmi Xani, podpredsednik Gospodarske zbornice Kosova, je v svojem nagovoru izrazil upanje, da bo današnji poslovni forum nov uspešen korak v poslovnih odnosih med Slovenijo in Kosovom, saj si gospodarstveniki želijo, da se Slovenija vrne na Kosovo, kot je to že bilo pred leti.

Veleposlanik Republike Kosovo, Nexhmi Rexhepi, se je najprej zahvalil slovenski in kosovski gospodarski zbornici, ki si konkretno prizadevata za vzpostavitvi boljših stikov med obema gospodarstvoma. Poudaril je, da se v času "ere globalizacije", ko svet postaja en sam globalni trg, spreminja tudi vloga diplomacije, saj je le-ta vse bolj osredotočena na gospodarske aktivnosti. Kosovo je predstavil kot mlado državo z ugodno zemljepisno lego, mlado in dinamično delovno silo, ugodno investicijsko klimo. Kosovo je bogato z rudninami, pomembno vlogo v državi imata kmetijstvo in tudi turizem. Kosovo in Slovenija sta nedavno podpisali dvostranski sporazum o gospodarskem sodelovanju, med državama pa obstaja še več drugih pomembnih sporazumov (npr. sporazum o izogibu dvojnega obdavčevanja), zato je gospodarsko sodelovanje med državama dobro, srečanja, kot je današnje, pa odpira še nove možnosti za nadaljnjo krepitev gospodarskih vezi.

Bojan Ivanc, vodja analitske skupine SKEP - GZS, je predstavil poslovno okolje in investicijske priložnosti Slovenije. Izvoz in investicije sta bila glavni gonili gospodarske rasti v letu 2014. V tekočem in naslednjem letu naj bi BDP zrasel za okoli 2,1 %. Presežek v tekočem računu v BDP-ju naj bi bil 3. najvišji v evroobmočju, kar je indikator izvozne konkurenčnosti. Pričakujemo, da se bo poraba gospodinjstev povečevala, saj se trendi na trgu dela izboljšujejo, prav tako so se okrepile realne plače. Sentiment v trgovini je najvišji v zadnjih 6 letih. Fleksibilnejši trg dela na drugi strani onemogoča rast kreditiranja gospodinjstev. Visoka olajšava na izdatke za R&R Slovenijo predstavlja kot prijazno destinacijo za razvojno usmerjena podjetja. Omejitev predstavlja visoka obdavčitev dela višje plačanih posameznikov. Poudaril je, da Slovenija pozdravlja tuje vlagatelje. Država prodaja preko SDH še 7 družb, kupce za podjetja, nepremičnine in njihove terjatve pospešeno išče DUTB in poslovne banke. Trenutno v Sloveniji poteka 2.000 insolvenčnih postopkih, kjer se prodaja aktiva propadlih podjetij. Gre predvsem za podjetja iz sektorja gradbeništva.

Habil Zeqiri, vodja oddelka za trgovinsko politiko, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja Republike Kosova, je predstavil o Programu za kmetijstvo in razvoj podeželja za leto 2015. Kmetijstvo je ena najpomembnejših gospodarskih panog v državi (med udeleženci gospodarske delegacije je bilo kar 8 kmetijskih podjetij), saj 61 % prebivalcev živi na podeželju, geografsko pa deželo sestavlja kar 47 % gozdov in 43 % kmetijskih površin. Predstavil je podporne sheme za razvoj, ki segajo od različnih oblik neposredne pomoči do subvencij.

Izkušnje slovenskih podjetij in konkretne nasvete za učinkovito poslovanje na Kosovu je predstavil Bogdan Podlesnik, član uprave NLB Priština. NLB je po novi sanaciji eden najbolje urejenih poslovnih sistemov v Sloveniji, kar se prenaša tudi na Kosovo, ki je eden od strateško pomembnih trgov. Poudaril je, da so v današnjem Kosovu vezi iz nekdanje skupne države še vedno prisotne, da pa je za uspeh podjetij na tem trgu potrebno znanje, kakovost in finančni viri. Medtem ko je bila Slovenija pred petimi ali šestimi leti na Kosovu največji tudi investitor, je to vlogo danes že prevzela Turčija, ki je tudi sicer vse močneje prisotna na trgih balkanskih držav.

Po uvodnih predstavitvah so udeleženci foruma v neformalnem pogovoru nakazali tudi nekatere ovire pri dvostranskem sodelovanju. Izpostavili so predvsem vizno problematiko, saj je postopek pridobivanja viz za vstop v Slovenijo še vedno precej dolgotrajen in zapleten. Dogodek se je zaključil z bilateralnimi poslovnimi srečanji med slovenskimi in kosovskimi podjetji, kjer so podjetniki lahko navezali konkretne poslovne stike.