Zapri

 

 

Novice


Arhiv: Veleposlaništvo RS v Teheranu o gospodarskih trendih v Iranu

V letu 2017 je iransko gospodarstvo nadaljevalo s trendi razvoja, ki so bili večinoma posledica opustitve mednarodnih sankcij leta 2016. Iranski ekonomisti sicer menijo, da je JCPOA omogočil le rahlo povečanje optimizma na trgu, ki se je kmalu umirilo, saj se je iranski kapitalski trg bolj povečal z državno pomočjo kot s tujimi naložbami. Poudarjajo, da so bile znižane obrestne mere in rast svetovnih cen primarnih surovin glavne gonilne sile rasti v letu 2017.

Svetovna banka je ocenila, da je v letu 2017 iransko gospodarstvo doseglo 3,6-odstotno rast BDP (po 12,5-odstotni rasti BDP v 2016) – kmetijski sektor je narasel za 4%, industrijski za 4,6% (v 2016 je narasel za 24,7%) in storitveni za 2,3%. Hkrati je predsednik Rouhani v začetku januarja 2018 poudaril, da je gospodarska rast Irana v šestmesečnem obdobju med aprilom in septembrom 2017 znašala 6 odstotkov (uradni podatki Centralne banke Irana o letni rasti BDP se pričakujejo ob koncu iranskega leta 21. marca 2018). 

Inflacija je znašala okoli 11,5%, v mestih je bila nižja kot na podeželju (npr. decembra je v mestih znašala 7,8%, medtem ko je na podeželju dosegla 9,2%). Statistični center Irana je poročal, da je indeks cen življenjskih potrebščin in storitev v 12-mesečnem obdobju, ki se je končalo 21. decembra 2017, povečal za 8% v primerjavi z enakim obdobjem lani. Hrana, pijača in tobak so predstavljali 43,3% potrošniške košarice gospodinjstev z nizkimi dohodki in le 17,22% potrošniške košarice premožnih gospodinjstev. Delež izdelkov in storitev, ki niso namenjeni prehrani, je v potrošniški košarici gospodinjstev z nizkimi prihodki znašal 56,7%, medtem ko je  v potrošniški košarici gospodinjstev z visokimi prihodki znašal 82,78%.

Brezposelnost je še naprej predstavljala ključni izziv za iransko gospodarstvo in bo tako ostalo tudi v letu 2018. IMF pričakuje, da bo splošna stopnja brezposelnosti v letih 2017 in 2018 dosegla 12,4%. Posebej zaskrbljujoča je visoka brezposelnost mladih, ki se giblje okrog 26%.

V letu 2017 je Iran sklenil nekaj pomembnih mednarodnih finančnih poslov. Avgusta je podpisal svoj največji posojilni dogovor v zadnjih letih z južnokorejsko Exim-banko. Dogovor predvideva kar 8 milijard EUR kreditne linije, ki jih zagotavljajo južnokorejska podjetja za financiranje različnih projektov v Iranu. Oktobra je bil v Pekingu sklenjen sporazum med kitajskim koncernom CITIC in petimi iranskimi bankami, katerim je CITIC podaljšal kreditno linijo v vrednosti 10 milijard USD za projekte v Iranu.

Med prvimi finančnimi posli, ki so se zaključili s previdnimi evropskimi bankami, je Iran septembra podpisal dva sporazuma v višini 1,5 milijarde EUR z avstrijsko Oberbank in dansko banko Danske. Decembra so štiri iranske banke podpisale ''neomejeni finančni dogovor" z Exim-banko Rusije. Banke Sepah, Parsian in  Pasargad ter Razvojna banka Irana so podpisale pogodbo, na podlagi katere bo ruska Exim-banka zagotovila neomejena sredstva štirim posojilodajalcem za financiranje razvojnih projektov v Iranu.

Odprava mednarodnih sankcij je Iranu omogočila, da ponovno vzpostavi odnose s tujimi bankami, vendar so sankcije ZDA odrezale Iran od dolarskih transakcij in učinkovito odvračale večje banke od sodelovanja z Iranom. Da bi izvedel nujno potrebne trgovinske in naftne transakcije, je bil Iran prisiljen v sodelovanje z malimi in srednje velikimi evropskimi bankami, saj so se za sodelovanje z Iranom odločile le večje banke Kitajske, Rusije in Indije. 

Takšno stanje se je spremenilo v začetku 2018, saj sta Iran in Italija 11. januarja v Rimu podpisala okvirni kreditni dogovor v višini 5 milijard EUR, ki predstavlja doslej največji finančni dogovor med Iranom in državo članico EU. Sporazum, ki določa splošne pogoje posameznih bodočih finančnih sporazumov (Facility Agreement), je bi podpisan med dvema iranskima bankama, Banko za industrijo in rudarstvo in Bližnjevzhodno banko, ter Invitalia Global Investment, investicijsko vejo italijanskega državnega holdinga. Za kritje sporazuma bo iranska vlada izdala državna jamstva. Sredstva bodo namenjena projektom in partnerstvom v Iranu, ki jih bodo implementirala iranska in italijanska podjetja na področjih vzajemnega interesa, kot so infrastruktura in gradbeništvo, nafta in plin, proizvodnja električne energije, kemična, petrokemična in metalurška industrija.

Iran je v letu 2017 naslovil tudi vprašanje svoje zastarele letalske flote, ki so jo prizadela leta sankcij. Letalski posli so del jedrskega dogovora, saj na podlagi JCPOA ZDA morajo dovoliti Iranu nakup komercialnih potniških letal in z njimi povezanih delov in storitev. Z velikimi proizvajalci letal, vključno z Airbusom, Boeingom in Bombardier Inc, so bili sklenjeni dogovori vredni več milijard USD. Iranski letalski prevozniki so naročili skupno 323 reaktivnih letal z možnostjo naročila dodatnih 50 letal ter 45 helikopterjev za nujne medicinske storitve.

S ciljem zmanjšanja cestnega prometa in onesnaženosti zraka je Ministrstvo za ceste in urbani razvoj določilo razvoj iranskega železniškega sektorja za ključno prioriteto države. Poleg širjenja in povezovanja železniškega omrežja se je začela tudi obnova zastarele železniške infrastrukture.

Julija je bila podpisana tristranska delniška pogodba med francosko družbo Alstom, Organizacijo za industrijsko razvoj in obnovo Irana in Družbo za razvoj železnic  Irana (IRICO) v višini 1,3 milijarde EUR, ki bo podlaga za proizvodnjo 1.000 vagonov za podzemne železnice. Decembra je južnokorejski proizvajalec železniškega voznega parka Hyundai Rotem podpisal pogodbo z Železnicami Islamske republike Iran v vrednosti 720 milijonov EUR za proizvodnjo 450 primestnih železniških vagonov. Tudi Rusija je z Iranom podpisala finančni sporazum v višini 3 milijarde EUR za skupno proizvodnjo 20.000 tovornih vozil, 1.000 osebnih avtomobilov, 350 lokomotiv in opreme za železniški prevoz. Sklenjena je bila pogodba z ruskim CJSC Transmashholding v vrednosti 2,5 milijarde EUR za skupno proizvodnjo železniškega voznega parka Irana. Pomembno vlogo pri razvoju iranskega železniškega sektorja je imela Kitajska, ki je julija z Iranom podpisala pogodbo o posojilu v višini 1,5 milijarde USD za financiranje elektrifikacije 926 km železniške proge iz Teherana v Mashhad.  

Decembra je bila zaključena prva faza obnove pristanišča Shahid Beheshti v Chabaharju, v jugovzhodni provinci Sistan-Baluchestan, kar omogoča trikratno povečanje zmogljivosti pristanišča na 8,5 milijon ton in pristanek velikih kontejnerskih ladij (med 100.000 DWT in 120.000 DWT). Tranzit preko pristanišča Shahid Beheshti je 1.000 dolarjev cenejši od pristanišč v Pakistanu in 15 milijonov IRR (375 USD) cenejši od pristanišča Shahid Rajaee, največjega iranskega kontejnerskega pristanišča ob ustju Hormuške ožine. Indija je Chabaharju namenila 500 milijonov USD in se tako pridružila vse pomembnejšemu prometnemu koridorju, ki jo povezuje z Afganistanom in drugimi državami v regiji, ki so bogate z naravnimi viri.

Iranska nacionalna plinska družba (NIGC) si je prizadevala za dokončanje nacionalnega distribucijskega plinskega omrežja. V teku je projekt šestega iranskega  plinovoda (IGAT-6), ki je najbolj strateški plinovod v zahodnem koridorju, medtem ko bosta deveti in enajsti plinovod dokončana kasneje. Cilja sta v naslednjih petih letih zagotoviti stabilno in zanesljivo oskrbo s plinom znotraj države in zagotoviti Iranu položaj globalnega središča trgovine z zemeljskim plinom, saj ima Iran največje zaloge plina na svetu, predstavlja pomembnega proizvajalca plina in je geografsko blizu drugim glavnim proizvajalcem in potrošnikom plina.

Prihodki, povezani s prodajo nafte in naftnih derivatov, so v 7 mesecih med aprilom in oktobrom 2017 dosegli 449,3 trilijonov IRR, kar pomeni 82,2-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem 2016 in 56,8% rast na letni ravni, vendar manj od načrtovanih 674 trilijonov IRR (16,04 milijard USD). V 2017 je bila sklenjena tudi pogodba s francoskim naftnim in plinskim velikanom Total S.A. v višini 4,8 milijarde USD.

Podpisan je bil preferencialni trgovinski sporazum med Iranom in Evro-azijsko gospodarsko unijo (Rusija, Armenija, Belorusija, Kazahstan in Kirgizistan), ki naj bi stopil v veljavo 21. januarja 2018. Sporazum, ki bo veljal tri leta, bo vključeval med 200 in 250 kategorij izdelkov, vključno z mineralnimi in industrijskimi izdelki ter kmetijskimi proizvodi. Iranski izvoz v države članice Evro-azijske gospodarske unije bo bodisi v celoti oproščen plačila carine ali bo užival znižanje dajatev do 80%. Iran je v države članice Evro-azijske gospodarske unije med aprilom in oktobrom 2017 izvozil za skoraj 500 milijonov USD blaga in iz njih uvozil blaga za skoraj 800 milijonov USD. Ključni izvozni produkti so bili kmetijski proizvodi, sadje in zelenjava, oreški, farmacevtski izdelki in medicinska oprema, petrokemija in olja. Uvozil je predvsem krmo za živino, jeklene izdelke in nekatere petrokemične proizvode.

Iranski izvoz (brez nafte) je od marca do decembra 2017 znašal 31,64 milijona USD, kar je za 2,39% manj kot v enakem lanskem obdobju. Iran je izvozil predvsem plinske kondenzate (v vrednosti 5,98 milijarde USD), utekočinjeni propan (1,68 milijarde USD), metanol (835 milijonov USD), lahka olja, razen bencina (810 milijonov USD) in železove rude iz hematita (765 milijonov USD). Uvozil je za 37,57 milijarde USD blaga, kar pomeni 18,31-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani. Uvozil je predvsem dele za proizvodnjo avtomobilov (v vrednosti 1,24 milijarde USD), živinorejsko koruzo (1.115 milijarde USD), riž (1,5 milijarde USD), sojo (749 milijonov USD) in motorna vozila z zmogljivostjo 1500-2000cc (razen rešilnih avtomobilov in hibridov) v vrednosti 660 milijonov USD. Največ se je povečal uvoz osnovnega blaga, avtomobilskih delov in investicijskega blaga.

Glavni uvozniki iz Irana so bili Kitajska (6,527 milijarde USD), Irak (4,628 milijarde USD), Združeni arabski emirati (4,458 milijarde USD), Republika Koreja (3,11 milijarde USD) in Afganistan (2,4 milijarde USD). Glavni izvozniki v Iran so bili Kitajska (9,452 milijarde USD), Združeni arabski emirati (6,656 milijarde USD), Turčija (2,576 milijarde USD), Republika Koreja (2,563 milijarde USD) in Nemčija (2,95 milijarde USD).

Statistični podatki Eurostata kažejo, da je trgovinska menjava med Iranom in EU v desetih mesecih do 31. oktobra 2017 znašala 16,65 milijarde EUR, kar pomeni 61,6-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Glavni trgovinski partnerji Irana so bili Italija z več kot 3,96 milijarde EUR trgovinske menjave (117%  več kot v enakem obdobju 2016), Francija z 3,18 milijarde EUR (112% več kot v enakem obdobju 2016), Nemčija z 2,66 milijarde EUR (20% več kot v enakem obdobju 2016), Španija s 1,48 milijarde EUR (66% več kot v enakem obdobju 2016) in Nizozemska z 1,34 milijardo EUR (27% več kot v enakem obdobju 2016).

Iran je v tem obdobju izvozil več kot 8,24 milijarde EUR blaga v 28 držav članic EU oz. 109 odstotkov več v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016. Italija je bila z nakupi več kot 2,58 milijarde EUR blaga glavna izvozna destinacija Irana (315-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016). Sledijo Francija z več kot 2 milijardami EUR (109% več kot v enakem obdobju 2016), Španija z 1,15 milijarde EUR (85% več kot v enakem obdobju 2016), Grčija z 1,05 milijarde EUR ( 102% več kot v enakem obdobju 2016) in Nizozemska z 690,7 milijona EUR uvoza iz Irana (47% več kot v enakem obdobju 2016).

Uvoz iz držav EU je v tem obdobju presegel 8,4 milijarde EUR (32% več kot v enakem obdobju 2016). Nemčija z več kot 2,35 milijarde EUR je bila glavni evropski izvoznik v Iran (19,2% kot v enakem obdobju 2016). Sledijo Italija z 1,38 milijarde EUR uvoza (14,5% več kot v enakem obdobju 2016) Francija z 1,17 milijarde EUR (119,5% več kot v enakem obdobju 2016), Nizozemska s 653,6 milijona EUR (10,5% več kot v enakem obdobju 2016) in Belgija z 495,2 milijona EUR izvoza v Iran (33,3% več kot v enakem obdobju 2016).

Napovedi gospodarskega razvoja Irana v 2018

Svetovna banka ocenjuje, da bo gospodarska rast Irana v 2018 znašala 4% in v 2019 4,3,%, kar je povezano z rastjo naložb ter večjo politično in gospodarsko stabilnostjo države. Mednarodni denarni sklad je manj optimističen in ocenjuje, da bo BDP Irana v 2018 narasel za 3.8%. V srednjeročnem obdobju se pričakuje, da se bo rast iranskega gospodarstva umirila, saj temelji predvsem na zmogljivostih naftnega sektorja. Ko bo proizvodnja surove nafte dosegla raven pred sankcijami, v tem sektorju ne bo več veliko prostora za rast. Kmetijski sektor naj bi v 2018 narasel za 4,1% in v 2019 za 4,1%; industrijski sektor naj bi v 2018 narasel za 4,7% in v 2019 za 4,8%;  rast storitvenega sektorja v 2018 naj bi znašala 3% in v 2019 3,4%.

Svetovna banka pričakuje, da bo inflacija ostala visoka, vendar v naslednjih treh letih še vedno nižja od 12%, zlasti glede na visoko stopnjo brezposelnosti in odsotnost dejavnikov, ki vplivajo na povečanje povpraševanja. Inflacija naj bi v 2018 dosegla 10,9% in 10,6% v 2019.

Brezposelnost, posebej brezposelnost mladih, bo tudi v 2018 predstavljala velik izziv za iransko gospodarstvo, kar kaže na zelo omejene zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest v sektorjih, ki prispevajo k rasti. IMF pričakuje, da bo splošna stopnja brezposelnosti v 2018 znašala 12,4%.

Tveganje za iransko gospodarstvo predstavlja tudi politična negotovost glede nadaljnjega izvajanja JCPOA s strani ZDA, kar lahko odvrača tuje naložbe in povečuje zaznavanje tveganosti države. Nadaljnja tveganja predstavljajo zamude pri ponovnem vključevanju bančnega sektorja v svetovno bančništvo, skupaj z izzivom izvajanja bančnih reform. Čeprav je Centralni banki Irana uspelo precej omejiti sporne bančne operacije, je potrebno ustrezno nasloviti  tudi vprašanje visokih obrestnih mer, zamrznjenih sredstev in slabih posojil bank.

Prihodnje perspektive iranskega gospodarstva bodo predvsem odvisne od izvajanja širšega kroga strukturnih reform, vključno z izboljšanjem poslovnega okolja, produktivnosti, fleksibilnosti trga dela in diverzifikacijo izvoza. Sprejeti je potrebno ukrepe za zmanjšanje gotovinskih subvencij, znižati trgovinske tarife, preoblikovati podporne politike za kmetijski sektor, izogibati se manipulaciji z deviznimi tečaji, reformirati bančni sistem, spodbujati transparentnost in optimizirati državni proračun. Takšne reforme bi spodbudile proizvodnjo, naložbe (tako domače kot tuje) in konkurenčnost ter prispevale k bolj odporni srednjeročni rasti Irana. Pogoja za njihovo izvedbo pa sta soglasje in odločenost oblasti ter nacionalna solidarnost za izvajanje reform.   

*Analizo  iranskih gospodarskih trendov v 2017 in napovedi za 2018 je pripravilo veleposlaništvo Slovenije v Teheranu.







 

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.