Zapri

 

 

Novice


Arhiv: Nacionalna konferenca o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva

Brdo pri Kranju, 6. aprila - Prek 350 gospodarstvenikov, deležnikov v podpornem okolju internacionalizacije in predstavnikov tujih veleposlaništev v Sloveniji se je udeležilo današnje prve nacionalne konference o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Dogodek so organizirali ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Gospodarska zbornica Slovenije, Javna agencija SPIRIT Slovenija ter ministrstvo za zunanje zadeve.

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je izrazil zadovoljstvo, da so podjetja izjemno uspešna tudi in predvsem na tujih trgih. Opaža izboljšanje poslovnega okolja, kar potrjujejo tudi uvrstitve na mednarodnih lestvicah. Tako je Slovenija na indeksu enostavnosti poslovanja med 190 državami na 37. mestu. S tem se uvršča blizu držav OECD z visokim dohodkom. Svetovni gospodarski forum je Slovenijo med 137 državam uvrstil na 48. mesto, kar je za 8 mest višje kot lani. Glede 2. tira je izrazil željo po podpori gospodarstva za ta projekt. Samo če smo razvojno naravnani, bomo ostali na svetovnem zemljevidu, je dejal in dodal, da mora vse kar počnemo, služiti temu, da zagotovimo čim večjo kakovost našega življenja.


Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je dejal, da današnja prisotnost premiera na konferenci potrjuje pomen, ki ga vlada pripisuje internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Podpirajo cilje, ki jih je pripravila partnerska GZS - povečanje izvoza na 50 mrd evrov do leta 2025 ter dvig dodane vrednosti na 60 tisoč evrov. Vsi naši ukrepi bodo šli v smeri doseganja teh ciljev. V začetku leta 2018 so na MGRT objavili dva ključna ukrepa na področju internacionalizacije, ki sta trenutno odprta za podjetja. V sklopu prvega ukrepa nameravajo do leta 2019 podpreti najmanj 6 partnerstev za učinkovitejši nastop na tujih trgih v vrednosti 1,7 mio EUR. V sklopu drugega ukrepa pa nameravajo prek spodbujanja razvoja in uporabe novih poslovnih modelov do leta 2022 sofinancirati izvedbo trajnostnih strategij in implementacijo projektov v 60 MSP v vrednosti 9 mio EUR.

 

Zunanji minister Karl Erjavec je poudaril vlogo gospodarske diplomacija kot enega od stebrov delovanja MZZ. Izpostavil je pomen močne diplomatsko konzularne mreže, ki šteje 54 predstavništev. Obžaluje pa, da je le 22 ekonomskih svetovalcev. Nadaljnji cilj bi moral biti, da ima vsako predstavništvo svojega ekonomskega svetovalca. Pohvalil je tudi delovanje 125 častnih konzulov, ki so vsi zelo prepoznani v svojih domačih okoljih. Napovedal je odprtje še dveh predstavništev, in sicer v Združenih arabskih emiratih in v Bolgariji. 


Prek pol milijona Slovencev živi v tujini in te je treba organizirati in vključevati v to, da dajejo svoj prispevek v nadaljnji razvoj Slovenije, je povedal minister Gorazd Žmavc, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Nujno je kroženje možganov, zato je treba za to ustvariti tudi primerne pogoje.


 Slovenija sloni na izvozu, je bil jasen predsednik GZS Boštjan Gorjup. Vse ostale kategorije, ki so vezane na splošno dobrobit državljanov in državljank, so neposredno ali posredno vezane na to, kaj bomo prodali, koliko bomo prodali, kje bomo prodali in po kakšni vrednosti. Na GZS smo prepričani, je dodal, da lahko s pravo strategijo dosežemo rast slovenskega izvoza od obstoječih 35 mrd eur letno na 50 mrd eur letno do leta 2025. »Pri tem bomo z veseljem sodelovali z vsemi deležniki na državnem in podjetniškem nivoju, ki bodo ta cilj prevzeli v svoje akcijske načrte.«

Prof. dr. Mitja Ruzzier s Fakultete za Management Univerze na Primorskem je spregovoril o glavnih trendih internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Internacionalizacija zahteva čas, resurse in stalno prilagajanje / učenje. Ne govorimo le o internacionalizaciji podjetij in podjetniških aktivnosti, temveč tudi o internacionalizaciji trgov, pa tudi potrošniških okusov. Internacionalizacija je inovacija, stalno se je treba prilagajati. Je dinamična, kompleksna in večdimenzionalna.


Predstavniki javne agencije Spirit, GZS, MGRT, MZZ, Advantage Austria ter Slovensko-nemške gospodarske zbornice so razpravljali o tem, kaj podporno okolje ponuja internacionalizaciji gospodarstva ter o dobrih praksah iz tujine. Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je pri tem pohvalila MGRT in MZZ glede spremembe odnosa do gospodarske diplomacije. Še pred 12 leti je veljalo mišljenje, da je »gospodarska diplomacija 'kšeftanje' nevredna diplomatov«. Danes je njen pomen jasen, kaže se tudi trend njene krepitve. Strinjala se z nujnostjo, da je na vsakem diplomatsko-konzularnem predstavništvu prisoten ekonomski svetovalec. Vzpostaviti pa je treba tudi zelo jasen merljiv način spremljanja njihovih učinkov. GZS predstavlja ključno stično točko med izvozom in gospodarstvom v smislu sistemske podpore. Med aktivnostmi na področju internacionalizacije je posebej izpostavila svetovanja 1 na 1, ki jih CEMP izvede prek tisoč na leto. Kritična je bila glede premajhne koordiniranosti med akterji, ki se ukvarjajo z internacionalizacijo - 26 agencij na ravni ministrstev, ki se s tem v celoti ali delno ukvarjajo, 98 gospodarskih asociacij, častni konzuli ... Nujno je bolje izkoristiti razpoložljive resurse. Predlagala je še, da se na podlagi dokumenta Mednarodni izzivi za posamezne tam navedene sklope pripravijo konkretni akcijski načrti.


Na okrogli mizi o pravi poti slovenskega gospodarstva pri internacionalizaciji in glavnih izzivih v prihodnosti so svoja stališča izmenjali Dušan Olaj (Duol), Izidor Krivec (Celjske mesnine) in Jurij Jaš (Impakta Metal).

 

Sledili so tematski paneli o podpori bank slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih, aktualnih razpisih MGRT na področju internacionalizacije, internacionalizaciji podjetij skozi investicije, podpori veleposlaništev ter tujih zbornic, pa tudi o pomoči Spirit Slovenija in slovenskih poslovnih klubov v tujini.

 

Zaključki 1. Nacionalne konference o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva

Po opravljenih razpravah in predstavitvah v okviru konference o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva so organizatorji podali zaključne misli in zapažanja.

Glede strategije GZS na področju usposabljanja slovenskega gospodarstva za internacionalizacijo lahko cilje strnemo v tri številke, ki jih zasledujemo srednjeročno:

-          Povečati blagovni izvoz slovenskega gospodarstva na 50 milijard EUR letno

-          Dvigniti dodano vrednost na zaposlenega iz 40.000 – 60.000 EUR

-          Dvigniti povprečno bruto plačo na 2.600 EUR


Morda vodi pot do teh ambiciozno zastavljenih ciljev prav skozi priporočila in zapažanja oblikovana na šestih panelih, ki so se odvili v sklopu konference in so naslovili bistvena področja slovenskega podpornega okolja za internacionalizacijo.

Za povečanje obsega in kvalitete tujih neposrednih investicij (NTI) je potrebno povečati učinkovitost njihove obravnave in spremljana. Argumenti za odločitev tujih investitorjev za Slovenijo so povezani predvsem z usposobljenostjo in učinkovitostjo delovne sile, lokacijo in infrastrukturo države, njeno odzivnostjo, kot tudi odzivnostjo lokalne skupnosti, predvsem pa z zaupanjem investitorja v poslovno okolje. Prednosti za prejemnike NTI so očitne: prenos tehnoloških in organizacijskih znanj in širitev poslovanja na nove trge. V tem pogledu je torej ključen izbor tujega investitorja. Pritegniti moramo investitorje, ki bodo zadostili omenjenim ciljem.

Potrebne izboljšave podpornega okolja za NTI se nanašajo predvsem na »osebnega skrbnika« za tujega investitorja, ki ga spremlja v celotnem obdobju investiranja in na nek način vodi investicijo. Seveda so pomembne tudi finančne spodbude, predvsem za mala in srednja podjetja.

To velja tudi za izhodne investicije, kjer pa se izpostavlja nuja usposobljenosti (slovenskega) investitorja. Podjetje, ki se želi internacionalizirati z izhodno investicijo mora najprej opraviti »domačo nalogo« doma. Biti konkurenčno in trdno v svoji niši na domačem trgu. Šele potem sledijo izhodne strategije in investicijski nastop v tujini.

V tem procesu lahko pomagajo slovenski poslovni klubi v tujini, ki jih sofinancira in podpira Javna agencija SPIRIT. Pri svojem delovanju zapažajo problem premalo informiranih in usposobljenih ali bolje rečeno pripravljenih slovenskih podjetij, ki želijo širiti svoje poslovanje v tujino. Poslovni klubi s svojimi lokalnimi dostopi in poznavanjem trga veliko učinkoviteje pomagajo z nasveti in pri odstranjevanju ovir podjetjem, ki so že usposobljena in kompetentna na svojih področjih in se torej širijo na tuje trgu v kontekstu nadaljevanja uspešnega poslovanja doma. Informacijska baza tujih trgov, ki jo oblikujejo tudi slovenski poslovni klubi je na voljo na portalu »Izvozno okno« agencije SPIRIT.

Na področju razpisov za podporo internacionalizaciji, ki jih vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je pomembno sporočilo, da so sredstva iz evropskih kohezijskih skladov za srednje velika in mala podjetja zagotovljene in dodatno povečana tudi iz drugih virov. MGRT poziva podjetja, da ta sredstva s svojo kandidaturo na razpisih izkoristijo. Tako MGRT kot izvajalska agencija SPIRIT do zainteresiranih podjetij vodita politiko »odprtih vrat« in jih obravnavata individualno.

Tudi glede storitev bank za podporo internacionalizaciji se izpostavlja pomen izobraževanja oziroma informiranja podjetij in komunikacije z njimi glede možnosti, ki jih nudi bančni sistem pri podpori (kreditiranju) in zavarovanju poslov v tujini. S tem v zvezi se pojavlja strah glede vloge in storitev, ki jih bo opravljala SID – Prva kreditna zavarovalnica po spremembi lastniške strukture. Prav tako pa je bil izpostavljeno področje financiranja iz sredstev za mednarodno razvojno sodelovanje. Mnoga podjetja, ki bi jih lahko učinkovito uporabila pri svojih projektih v tujini namreč v mednarodnem okolju ne dosegajo praga velikosti, četudi jih v domačem poslovnem okolju štejemo za velika in uspešna.

Glede storitev ekonomske diplomacije je bilo poudarjeno, da je prvi ekonomski diplomat na slovenskem veleposlaništvu v tujini prav veleposlanik, s čimer je poudarjen pomen, ki ga slovenska diplomacija podeljuje ekonomski komponenti mednarodnega pozicioniranja Slovenije. Pomemben je prispevek ekonomske diplomacije že pri načrtovanju vstopa na tuji trg in potem pri spremljanju skozi posamezne faze vstopa. Tudi v tem pogledu torej ne gre zanemariti priprave in usposobljenosti podjetja za vstop na tuje trge, ki je pogojena z uspešnostjo in učinkovitostjo doma. Če to fazo »dozorevanja« preskočimo je pomoč ekonomske diplomacije, ko problem na tujem trgu že nastane precej težja. Dodaten pomen in korist ekonomske diplomacije je tudi pri identifikaciji in prenosu znanj in tehnologij iz tujine, ali v tujino, ki jih kaže aplicirati smotrno, predvsem v dolgoročno dobrobit.

* * *

V sklepnih mislih je bilo izpostavljeno, da podpora internacionalizaciji slovenskega gospodarstva ostaja osrednja tema in naloga tako Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo kot ostalih deležnikov internacionalizacije. Potreba po redni koordinaciji in izmenjavi informacij ter pogledov na področje internacionalizacije je tako vzpostavljena in organizacija temu posvečene nacionalne konference tudi v prihodnje smiselna.

PREDSTAVITVE:

dr. Mitja Ruzzier, profesor, Fakulteta za Management, Univerza na Primorskem

Matej Skočir, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Gregor Umek, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Tomaž Kranjec, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

dr. Saša Kneževič, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Alenka Suhadolnik, generalna direktorica Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo, Ministrstvo za zunanje zadeve

Irena Meterc, Javna agencija SPIRIT Slovenija


Brdo pri Kranju, 6.4.2018

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.