Zapri

 

 

Novice


Arhiv: Na slovensko – nemških dnevih krožnega gospodarstva o priložnostih za sodelovanje




Ljubljana, 18. junij 2019 – Prek 50 gospodarstvenikov se je danes udeležilo slovensko-nemških dni o tehnologijah in dosežkih na področju recikliranja in krožnega gospodarstva. Iniciator dogodka, ki se bo odvijal še jutri, je Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo in energijo (BMWi). Dogodek je organiziran v partnerstvu z Gospodarsko zbornico Slovenije in SRIP Krožno gospodarstvo.

Naše gospodarstvo je precej kompleksno, a hkrati kompaktno, saj mora zadovoljiti enake potrebe in imamo podobne razvojne cilje kot mnoga večja gospodarstva, je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Sonja Šmuc. Omejenost virov nas sili v prilagodljivost in inovativnost, pa tudi v osredotočanje na učinkovito nagovarjanje ključnih izzivov. »Večina gospodarskih in razvojnih izzivov, ki se jih lotevamo, ima tako že v osnovi vgrajeno globalno komponento, saj je domači trg premajhen.« Izpostavila je uspehe slovenske industrije in znanja v mnogih nišah mednarodnega trga. Navezala se je na nedavno ankeķto Slovensko-nemške gospodarske zbornice med nemškimi podjetniki, ki je opredelila Slovenijo za najboljšo destinacijo za raziskave in razvoj. »Nismo najcenejši, smo pa med najbolj inovativnimi, zagnanimi in učinkovitimi,« je povedala. Veseli jo nemško zanimanje za slovenski trg in interes za vzpostavljanje novih partnerstev, zlasti razvojnih. »Gospodarsko zdravje in prebojnost nemškega gospodarstva je za nas velikega pomena, saj je skoraj 20 odstotkov slovenskega gospodarstva povezanega z njim preko neposredne blagovne menjave, če pa upoštevamo še podjetja v dobaviteljskem odnosu do izvoznikov, pa govorimo o bistveno večji prepletenosti,« je sklenila.

Državni sekretar na MOP Marko Maver je izpostavil strmo naraščanje povpraševanja po globalnih virih in opozoril na možnost nastanka hudih neravnovesij med razpoložljivimi viri in potrebami po njih. Prehod v krožno gospodarstvo je po njegovih besedah med prioritetami v Sloveniji. Prehod iz linearnega v krožni ekonomski model ni izbira, ampak nuja, je bil jasen. Krožno gospodarstvo bo igralo tudi ključno vlogo pri doseganju podnebnih ciljih, posledično bo vplivalo na ohranjanje konkurenčnosti samega gospodarstva.

Aleš Cantarutti, državni sekretar na MGRT, je potrdil pomen prehoda v krožni ekonomski model. Znotraj sveta za konkurenčnost na evropski ravni teče pogosto razprava o energetski učinkovitosti, krožnem gospodarstvu, okoljevarstvu. Pogosto se tam porajajo tudi očitki, da Evropa sicer daje velik poudarek tem temam in deluje v skladu z njimi, medtem ko v drugih centrih ekonomske moči temu ni tako. Poudaril je, da je zato treba oblikovati primerne mehanizme, ki bodo zagotovili, da bodo tudi drugod po svetu začeli poslovati na enak način in izpostavil pomen sodelovanja znotraj SRIP kroznega gospodarstva. Vse strategije in zaveze, npr. "Čist planet za vse", so izzivi tudi za slovensko industrijo, ki se mora prestrukturirati v smeri nizkoogličnosti, je dejal, a druge možnosti ne vidi.  



»Investment is co-financed by the Republic Slovenia and the EU under the European Regional Development Fund«/

 »Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj«.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.