Združenje SAZOR je v oktobru 2018 uradno pozvalo vsa reprezentativna združenja uporabnikov s področja gospodarske dejavnosti (vključno z Gospodarsko zbornico Slovenije, Trgovinsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije idr.) k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma. Upravni odbor GZS je edini sprejel odločitev, da vstopi v pogajanja za sklenitev skupnega sporazuma. Ostale delodajalske organizacije se za vstop v pogajanja niso odločile in so se tako odpovedale možnosti, da zastopajo interese gospodarstva v pogajanjih z Združenjem SAZOR.

Razlog, da se je Upravni odbor GZS odločil za vstop v pogajanja, je bil ta, da zastopa stališča in interese gospodarstva, kljub vnaprejšnjemu zavedanju, da ta odločitev ne bo popularna. Na ta način se je vsebina sporazuma in tarifa oblikovala skupaj s predstavniki gospodarstva, ki so izborili najboljše možne pogoje za gospodarstvo, vključno z minimalnimi administrativnimi obremenitvami. Če se niti GZS zato ne bi odločila, bi lahko SAZOR sam uveljavil tarifo, na katero pa uporabniki, to je gospodarstvo, ne bi imelo vpliva. Z veliko stopnjo verjetnosti lahko rečemo, da bi bila na tak način določena tarifa višja.

Sklenitev sporazuma med GZS in SAZOR torej ne pomeni določitve novih obveznosti gospodarstvu, saj so te obveznosti zakonsko določene. Sporazum predstavlja zgolj konkretizacijo te obveznosti in je rezultat dve leti trajajočih pogajanj med pogajalskima skupinama GZS in SAZOR. Z vključitvijo v pogajanja je GZS želela preprečiti sprejetje nesorazmerno visoke tarife ali določitve novih administrativnih obremenitev podjetjem. V nasprotnem primeru bi namreč SAZOR lahko na podlagi zakonodaje sam uveljavil začasno tarifo. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic daje možnosti, da se tarifa določi s skupnim sporazumom med kolektivno organizacijo in reprezentativnim združenjem uporabnikov ali, če to ni mogoče, z odločbo Sveta za avtorsko pravo. Če za posamezno vrsto uporabe avtorskih del tarifa še nikoli ni bila določena, lahko kolektivna organizacija sama določi začasno tarifo.

Z vključitvijo v pogajanja je GZS želela izpogajati najboljše možne pogoje za gospodarstvo. Obveznosti plačila tarife ni bilo mogoče preprečiti, saj je pravica reproduciranja temeljna in izključna materialna avtorska pravica, ki jo določa tako mednarodna (Bernska konvencija, InfoSoc direktiva EU) kot slovenska zakonodaja - Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) ter  Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (v nadaljevanju: ZKUASP).

Gospodarska zbornica Slovenije se kot prva zaveda, da trenutna situacija v gospodarstvu ni zavidljiva. Zato je bilo v oblikovanje skupnega sporazuma in tarife vloženega še toliko več truda in previdnosti. Med drugim smo izborili tudi popuste, postopno uveljavitev tarife ter oprostitev plačila tarife za tiste subjekte, ki jim epidemija COVID -19 onemogoča ali omejujejo poslovanje. Upamo, da boste naše prizadevanje lahko razumeli v smislu preprečitve uveljavitve še večjih obveznosti in administrativnih obremenitev za podjetja. Obveznost za plačilo honorarja ni v nobeni povezavi s članstvom v GZS ali katerikoli drugi delodajalski organizaciji (zavezanci so tako člani kot tudi nečlani, če izpolnjujejo pogoje).

 

Za več informacij smo na spletni strani GZS naredili poseben zavihek, ki ga lahko najdete na: https://www.gzs.si/skupne_naloge/pravni_portal/vsebina/Sporazum-s-ko-SAZOR.

Dodajamo še, da sklepanje podobnih sporazumov ni novost. Tak je pri nas in v svetu uveljavljen način plačevanja honorarja za avtorsko varovana dela. Princip je podoben kot npr. v lokalih/trgovinah, kjer morajo plačevati nadomestilo, če imajo radio (ne glede na to, kaj poslušajo). Ali pa pri prodaji/uvozu naprav za zvočno snemanje, kjer uvoznik oz. prodajalec plača honorar organizaciji, ki upravlja z avtorskimi pravicami (in obstaja verjetnost, da je honorar prelit v ceno, ki jo plača kupec; ne glede na to, za kakšen namen bo napravo uporabil – CD, USB).

Naštevamo zgolj nekaj primerov, kjer so združenja uporabnikov na podlagi 44. člena ZKUASP sklepala skupne sporazume s kolektivnimi organizacijami, in sicer:

• Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za tonsko in/ali vizualno snemanje, ki se izvrši pod pogoji privatne ali druge lastne uporabe (Uradni list RS, št. 4/20) med Društvom KOPRIVA k .o. in Trgovinsko zbornico Slovenije;
• SKUPNI SPORAZUM za ureditev pogojev uporabe in plačevanja nadomestil iz naslova javne priobčitve fonogramov na področju dejavnosti gostinskih obratov (dejavnost strežbe jedi in pijač), obratovalnic, delavnic, frizerskih in kozmetičnih salonov ter nastanitvenih obratov;
• SKUPNI SPORAZUM o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti;
• Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena;
• Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti sklenjen med ZAMP in Združenjem turističnih kmetij Slovenije,
• Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti sklenjen med ZAMP in OZS ter GZS,  Združenje za turizem in gostinstvo
• Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev komercialnih fonogramov na prireditvah v organizaciji Študentske organizacije Slovenije (Uradni list RS, št. 54/17) med Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije (v nadaljevanju: IPF) in Študentsko organizacijo Slovenije;
• Skupni sporazum za določitev pogojev in višine nadomestil za uporabo fonogramov pri retransmisiji radijskih in televizijskih programov s strani kabelskih in IPTV operaterjev (Uradni list RS, št. 48/18) med IPF in Združenjem kabelskih operaterjev Slovenije GIZ in Združenje slovenskih operaterjev digitalnih televizijskih storitev, gospodarsko interesno združenje;
• Skupni sporazum za določitev pogojev in višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov pri poučevanju plesa v plesnih organizacijah – plesnih šolah, plesnih klubih in drugih podobnih ustanovah in na plesnih tekmovanjih, ki se izvajajo na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 44/19) med IPF in Plesno zvezo Slovenije;
• Skupni sporazum o uporabi avtorskih del iz repertoarja Združenja SAZAS v obliki javnega izvajanja v organizaciji motorističnih društev;
• Skupni sporazum o uporabi avtorskih del iz repertoarja Združenja SAZAS v obliki javnega izvajanja glasbe na turističnih prireditvah.