Pogoji za upravljavca prevozov

 

Iz drugega odstavka 8. člena Uredbe 1071/2009/ES izhaja, da kandidati za upravljavca prevoza  iz  4. člena omenjene uredbe opravljajo izpit v državi članici, v kateri imajo običajno prebivališče, ali v državi članici, v kateri delajo.

V skladu z zgoraj navedeno določbo je pri postopku izdaje licence potrebno preveriti običajno prebivališče ali kraj delovanja upravljavca prevoza na datum izdaje potrdila o strokovni usposobljenosti, ki je bilo izdano v drugi državi članici. Prosilec mora v postopku za pridobitev licence predložiti dokazila, s katerimi  dokazuje izpolnjevanje enega od prej navedenih pogojev (na primer pogodba o zaposlitvi, ustrezno dokazilo o običajnem bivališču).

Uredba 1071/2009/ES:

Člen 4 
Upravljavec prevoza

1. Podjetje, ki opravlja dejavnost cestnega prevoznika, za upravljavca prevoza imenuje vsaj eno fizično osebo, ki izpolnjuje zahteve iz člena 3(1)(b) in (d) ter naslednje pogoje:
(a) dejansko in neprekinjeno vodi prevozno dejavnost podjetja;
(b) ima resnično povezavo s podjetjem, na primer je njegov uslužbenec, direktor, lastnik ali delničar, oziroma podjetje upravlja ali, če je podjetje fizična oseba, je ta ista oseba; in
(c) prebiva v Skupnosti.
2. Če podjetje ne izpolnjuje zahteve po strokovni usposobljenosti iz člena 3(1)(d), mu lahko pristojni organ dovoli opravljati dejavnost cestnega prevoznika brez upravljavca prevoza, imenovanega v skladu z odstavkom 1 tega člena, pod pogojem, da:
(a) podjetje imenuje fizično osebo, ki prebiva v Skupnosti in izpolnjuje zahteve iz člena 3(1)(b) in (d) ter je s pogodbo pooblaščena za izvajanje nalog kot upravljavec prevoza v imenu podjetja;
(b) so v pogodbi, ki jo je podjetje sklenilo z osebo iz točke (a), podrobno določene naloge, ki jih mora zadevna oseba izvajati učinkovito in neprekinjeno, ter navedene njene obveznosti kot upravljavca prevoza. Naloge, ki jih je treba podrobno določiti, obsegajo predvsem naloge, povezane z upravljanjem servisiranja in vzdrževanja vozil, preverjanjem prevoznih pogodb in dokumentov, osnovnim računovodstvom, razporeditvijo natovarjanj ali storitev po voznikih in vozilih ter preverjanjem postopkov v zvezi z varnostjo;
(c) oseba iz točke (a) kot upravljavec prevoza lahko vodi prevozne dejavnosti največ štirih različnih podjetij, ki se izvajajo z največjim skupnim kombiniranim voznim parkom 50 vozil. Države članice se lahko odločijo, da bodo zmanjšale število podjetij in/ali velikost skupnega voznega parka vozil, ki jih upravlja ta oseba; in
(d) oseba iz točke (a) opravlja opredeljene naloge izključno v interesu podjetja, svoje odgovornosti pa izvršuje neodvisno od podjetij, ki to podjetje zaprosijo za opravljanje prevoza.
3. Države članice lahko določijo, da se upravljavcu prevoza, imenovanem v skladu z odstavkom 1, ne izda dovoljenja tudi v skladu z odstavkom 2, ali se mu lahko na ta način izda dovoljenje le za omejeno število podjetij ali vozni park vozil, ki je nižje od števila iz odstavka 2(c).
4. Podjetje obvesti pristojni organ o imenovanem upravljavcu prevoza oziroma imenovanih upravljavcih prevoza.

Člen 8
Pogoji v zvezi z zahtevo po strokovni usposobljenosti

1. Da se zagotovi izpolnjevanje pogoja iz člena 3(1)(d), imajo zadevna oseba oziroma osebe znanje, ki ustreza stopnji, določeni v delu I Priloge I, in sicer iz tam naštetih strokovnih področij. To znanje se dokaže z obveznim pisnim izpitom, ki ga lahko dopolnjuje ustni izpit, če tako določi država članica. Oba izpita se organizirata v skladu z delom II Priloge I. V ta namen lahko države članice odločijo, da je treba pred preverjanjem opraviti usposabljanje.
2. Zadevne osebe opravljajo izpit v državi članici, v kateri imajo običajno prebivališče, ali v državi članici, v kateri delajo. „Običajno prebivališče“ pomeni kraj, kjer oseba običajno živi, to je vsaj 185 dni v vsakem koledarskem letu, zaradi osebnih vezi, iz katerih je razvidna tesna povezanost te osebe s krajem, kjer živi. Vendar se za običajno prebivališče osebe, ki je poklicno vezana na drug kraj kot osebno in ki zato živi v različnih krajih v dveh ali več državah članicah, šteje kraj osebnih vezi osebe, če se ta oseba tja redno vrača. Zadnji pogoj se ne zahteva, če oseba živi v državi članici zaradi opravljanja časovno omejene naloge. Obiskovanje univerze ali šole ne pomeni prenosa običajnega prebivališča.
3. Pisni in ustni izpiti iz odstavka 1 lahko organizirajo in potrdijo samo organi ali telesa, ki jih v ta namen država članica ustrezno pooblasti na podlagi meril, ki jih tudi sama določi. Države članice redno preverjajo, ali so pogoji, pod katerimi organi ali telesa, ki so jih pooblastile, organizirajo preverjanja, v skladu s Prilogo I.
4. Države članice lahko v skladu z merili, ki jih določijo, ustrezno pooblastijo organizacije, ki lahko kandidatom zagotovijo visoko kakovostno usposabljanje, da se lahko učinkovito pripravijo na preverjanje, in redno usposabljanje, da lahko upravljavci prevoza, ki to želijo, dopolnjujejo svoje znanje. Države članice redno preverjajo, ali te organizacije še naprej izpolnjujejo merila, na podlagi katerih so bile pooblaščene.
5. Države članice lahko spodbujajo redno usposabljanje na strokovnih področjih iz Priloge I vsaka tri leta, da zagotovijo, da so oseba ali osebe iz odstavka 1 ustrezno seznanjene z razvojem v sektorju.
6. Države članice lahko od imetnikov potrdil o strokovni usposobljenosti, ki pa v zadnjih petih letih niso vodili podjetja za cestni prevoz ali podjetja za potniški promet, zahtevajo, da opravijo ponovno usposabljanje in obnovijo znanje o novostih v zakonodaji iz dela I Priloge I.
7. Države članice lahko diplomante z določenimi visokošolskimi kvalifikacijami ali kvalifikacijami tehničnih smeri, izdanimi v tej državi članici, posebej izdanimi v ta namen in ki dokazujejo znanje iz strokovnih področij, naštetih v seznamu iz Priloge I, oprostijo obveznega preverjanja iz strokovnih področij, ki jih te kvalifikacije zajemajo. Izjema velja le za tiste oddelke dela I Priloge I, katerih kvalifikacije zajemajo vsa strokovna področja, našteta v naslovu vsakega oddelka. Država članica lahko iz določenih delov preverjanja izvzame imetnike potrdil o strokovni usposobljenosti, veljavnih za opravljanje domačega tovornega prevoza v tej državi članici.
8. Kot dokazilo o strokovni usposobljenosti je treba predložiti potrdilo, ki ga izda organ ali telo iz odstavka 3. To potrdilo ni prenosljivo na drugo osebo. Sestavi se v skladu z zaščitnimi elementi in vzorcem potrdila iz prilog II in III ter nosi žig in podpis ustrezno pooblaščenega organa ali telesa, ki ga je izdal.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24a za spremembo prilog I, II in III, da se prilagodijo razvoju trga in tehničnemu napredku.  Komisija spodbuja in omogoča izmenjavo izkušenj in informacij med državami članicami na področju usposabljanja, preverjanja in pooblaščanja, tudi prek organov, ki jih lahko imenuje Komisija.