Energetska zasnova izdelkov

Ocenjevanje proizvoda skozi njegov življenjski krog

Priprava ocene življenjskega kroga proizvoda (LCA) lahko odigra zelo pomembno vlogo med snovanjem novih izdelkov in /ali storitev. Izkušnje kažejo, da je v tej fazi, možno določiti preko 80% okoljskih učinkov, ki jih bo imel proizvod (izdelek ali storitev) od izbora surovine, skozi proizvodnjo ter uporabo do končnega ravnanja, ko pristane med odpadki.

Med prednosti, ki jih prinaša tak pristop se prištevajo:

-zmanjšanje količine uporabljenih surovin, kar vpliva na nižanje prevoznih stroškov in manjšanjem količin odpadkov, ki jih je treba predelati ali v skrajnem primeru odložiti;

-zmanjšanja količine porabljene energije, kar je nesporno povezano z zmanjševanjem stroškov;

-zmanjšanja vsebnosti nevarnih snovi v proizvodu in omejevanje možnosti, da bi te snovi prešle v naravno okolje;

-povečanja deleža recikliranih ali snovi, ki jih je možno reciklirati v proizvodu. Imenovani delež se lahko poveča z zmanjšanjem števila različnih snovi, ki se v proizvodu pojavljajo in z zagotavljanjem enostavne razgradnje njegovih sestavnih delov.

Evropska unija je za nekatere vrste izdelkov v direktivi o okoljsko primerni zasnovi izdelkov, ki rabijo energijo predpisala upoštevanje t.i. ekološkega profila proizvoda. Okoljsko primerna zasnova pomeni integracijo okoljskih vidikov v zasnovi izdelka zato, da se zmanjša učinek na okolje skozi njegov celotni življenjski krog. Direktiva se je osredotočala na izdelke, ki med uporabo za svoje delovanje rabijo dovod energije (elektrika, plin, fosilna goriva) oziroma, ki so namenjeni za proizvodnjo, merjenje ali prenos energije.

Prvotno direktivo je po dobrih štirih letih nadomestila že nova direktiva, ki je izhodišča okoljske zasnove razširila tudi na z energijo povezane izdelke. Nova direktiva tako obsega izdelke, ki med uporabo za svoje delovanje rabijo dovod energije, oziroma energijo (elektrika, plin, fosilna goriva) proizvajajo ali merijo. Med te izdelke uvršča tako potrošniške dobrine, kot so grelniki vode, računalniki, televizijske sprejemnike, pralne stroje in svetilke, kot tudi industrijsko opremo kot so transformatorji, industrijski ventilatorji in industrijske peči. Ob tem se direktiva usmerja tudi na z energijo povezane izdelke, za katere ni nujno, da rabijo za svoje delovanje energijo, vendar ima uporaba teh izdelkov neposredni ali posredni vpliv na porabo energije in lahko pripomorejo k njenim prihrankom. Med te izdelke se uvrščajo okna, izolacijski materiali, kopalniške armature itd.

Sama direktiva ne določa merila, ki jim morajo posamezne vrste izdelkov ustrezati, čeprav loči splošne in posebne zahteve, ki jih morajo skupine izdelkov izpolnjevati. Merila, ki so izdelana na podlagi ekološkega profila proizvoda, so podrobno določena v izvedbenih ukrepih oziroma evropskih uredbah za posamezne skupine izdelkov, ki veljajo neposredno v vseh državah članicah.

Zahteve direktive opredeljujejo minimalna merila,ki jim morajo ustrezati izdelki in se dopolnjujejo z drugimi mehanizmi, kot so obvezne energijske nalepke (primerjava energetske učinkovitosti izdelkov iste vrste), evropska okoljska marjetica (okoljsko, najboljši izdelki na trgu) in zelenim javnim naročanjem (spodbujanje trga okoljsko ustreznejših izdelkov preko javnega naročanja).

Dodatne informacije o okoljski zasnovi izdelkov povezanih z energijo so na spletnih straneh Zbornice elektronske in elektroindustrije.