Splošni akti v gospodarskih družbah
Splošnih aktov v gospodarskih subjektih, organiziranih v eni izmed statusnih oblik po Zakonu o gospodarskih družbah (UL RS, št. 42/2006), katerih obveznost bi bila predpisana, ni veliko. Predvsem so to akti s področja delovno pravne zakonodaje, varstva pri delu in računovodstva.
1. Akti s področja delovno pravne zakonodaje
Zakon o delovnih razmerjih (UL RS, št. 42/02, v nadaljevanju ZDR) v 20. členu narekuje delodajalcu dolžnost, da s splošnim aktom določi pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Ta akt je v 7. členu Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (UL RS, št. 40/97, 54/00) imenovan akt o sistemizaciji delovnih mest. Zakon ne nalaga obveznosti sprejema akta o sistemizaciji delovnih mest manjšemu delodajalcu. Manjši delodajalec je po 5. členu tega zakona delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.
ZDR v 8. členu predvideva dvoje vrst splošnih aktov in sicer:
- A) tiste splošne akte, s katerimi delodajalec določa organizacijo dela ali obveznosti, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti,
- B) akte, s katerimi delodajalec določi pravice, ki se v skladu z zakonom urejajo s kolektivnim dogovarjanjem.
Če je v podjetju organiziran sindikat, mora delodajalec pred sprejemom akta (akti opisani pod točko A), predloga akta posredovati v mnenje sindikatu, ki mora podati mnenje v roku osmih dni. Vsebina iz točke B, pa bo v primeru organiziranega sindikata v podjetju zajeti v podjetniški kolektivni pogodbi, kajti delodajalec lahko sprejme splošni akt, ki ureja pravice, ki se v skladu z ZDR urejajo s kolektivnim pogajanjem le v primeru, da v podjetju sindikat ni organiziran.
Od aktov z delovnopravnega področja je za delodajalca, ki ni manjši delodajalec, obvezen samo akt o sistemizaciji delovnih mest.
2. Varnost in zdravje pri delu
Obveznost zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu izhaja iz več zakonskih podlag: iz 43. člena ZDR, ki določa da je delodajalec dolžan zagotavljati pogoje za varnost in zdravje delavcev v skladu s posebnimi predpisi o varnosti in zdravju pri delu, in s posebnimi predpisi s tega področja.
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (UL RS, št. 56/99, 64/01, v nadaljevanju ZVZD) kot obveznost delodajalca v 14. členu določa, da mora vsak delodajalec izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Izjava mora temeljiti na ugotovitvi možnih vrst nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar.
ZVZD tudi določa, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za zagotavljanje požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi. Obveznost določitve požarnega reda je določena v 35. členu Zakona o varstvu pred požarom (UL RS, št. 71/93, 87/01). Lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov, razen družinskih hiš, ter poslovnih in industrijskih objektov morajo določiti požarni red, ki vsebuje organizacijo varstva pred požarom, ukrepe varstva pred požarom, navodilo za ravnanje v primeru požara in način usposabljanja. V poslovnih in industrijskih objektih mora biti na vidnem mestu izobešen del požarnega reda, ki vsebuje organizacijo varstva pred požarom, ukrepe varstva pred požarom ter navodilo za ravnanje v primeru požara.
3. Računovodstvo
Slovenski računovodski standardi (UL RS, št. 107/01), ki so bili sprejeti na podlagi 51. člena Zakona o gospodarskih družbah, v več določbah narekujejo družbam, da si organizacijo računovodstva uredijo v svojih aktih. Pri tem je lahko aktov več lahko pa je en sam (npr. pravilnik o računovodstvu).
4. Osebni podatki
Zakon o delovnih razmerjih v 46. členu zagotavlja varstvo delavčevih osebnih podatkov tako, da se lahko osebni podatki delavca zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Te podatke lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti.
Glede na navedeno velja opozoriti tudi na pravilnik o varstvu osebnih podatkov, katerega podlaga izvira iz 14. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/2004). Zakon določa, da upravljavci osebnih podatkov v svojih aktih predpišejo postopke in ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov ter določijo osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke. Za uporabnike osebnih podatkov se šteje fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki.
Sklep
Delodajalec lahko z splošnimi akti ureja vrsto drugih zadev, ki so pomembne za učinkovito delovanje podjetja tudi v primerih, ko ta obveznost ni predpisana. Prav tako je lahko s posebnimi predpisi, ki urejajo posamezno dejavnost, predpisana tudi obveznost sprejema dodatnih splošnih aktov, kar ni predmet pojasnila v tem gradivu.