Pretovor v Luki se povečuje, napovedi o njegovi rasti so ugodni. Slovenija ima ugodno strateško lego, ki jo predstavlja severno-jadransko pristanišče Luka Koper v kombinaciji z zalednim transportnim sektorjem (železniška in cestna infrastruktura). Čim hitrejša in kvalitetna izgradnja drugega tira Koper – Divača je ključna za dolgoročni razvoj slovenske transportno-logistične dejavnosti. Odlašanje s projektom II. tira bi bilo škodljivo, pri čemer pa je ključnega pomena, da Vlada RS v okviru svojih načrtov zagotovi maksimalno učinkovito, kvalitetno in racionalno izvedbo projekta za svoje davkoplačevalce, med katerimi je poleg državljanov tudi celotno slovensko gospodarstvo.

Slovenija je v bližnji preteklosti premalo vlagala v železniško infrastrukturo. Da bi nadoknadili zaostajanje, bo v naslednjem obdobju potrebno več finančnih virov nameniti železnici. To bo omogočilo Sloveniji, da izkoristi odlično geostrateško lego in pospešeno razvije sodobno logistično gospodarstvo.

Produktivnost dela je v sektorju železnic višja kot v splošni ekonomiji.  Po železnicah je na svetu prepeljanega 20 % celotnega tovora, medtem ko 1 dodatno delovno mesto v železnicah ustvari več kot eno dodatno delovno mesto v drugih dejavnostih (proizvodnja, računovodstvo, marketing, finančne storitve, trgovina).

Če ne bomo prenesli večjega dela rastočega prometa tovora na železnice, bodo v roku 10 do 15 let tudi na naših avtocestah nemogoče razmere prav tako pa nas lahko brez hitre in učinkovite izvedbe transportne poti preko Avstrije, Italije in morda tudi Hrvaške obidejo. 

Investicija v tretjo os je vključena v Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji in Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030. Pripravljalne aktivnosti na obeh krakih 3. razvojne osi so se že pričela z željo, da se čim hitreje pristopi k pričetkom konkretnih del, hkrati pa je treba aktivnosti nadaljevati tudi pri umeščanju v prostor, odkupu zemljišč in pripravi nadaljnjih aktov, ki bodo povezali Koroško in Dolenjsko in omogočili skladnejši regionalni razvoj.

Navedeni infrastrukturni projekti imajo številne multiplikativen učinke za slovensko gospodarstvo in družbo:

• Konkurenčna prednost Luke Koper, kot destinacije za pretovor v severnem Jadranu se bo povečala vis-a-vis tržaškem pristanišču in pristaniščem v Reki.
• Okoli 10.000 delovnih mest bo zaradi tega nastalo v 10-ih letih po izgradnji 2. tira.
• Pozitivni vplivi na okolje: CO2 emisije so na tonski kilometer, prepeljan po železnicah, za 4-krat nižji kot pri cestah. Manjša obremenjenost avtocest pomeni ugodne pozitivne eksternalije, saj se bodo stroški obnove zmanjšala, potrebnih bo manj sklopov lokomotiv za pretovor iste teže.
• Študija EK (Study on the Cost and Contribution of the Rail Sector, Steer Davies Gleave) je na podlagi vzorca 8-ih članic EU ugotovila, da znaša multiplikator investicij v železniško strukturo med 1,9- in 3,2-kratnikom. To pomeni, da se dodanja vrednost pri investiciji za toliko poveča še pri drugih dejavnostih. Pozitivni učinki izvedbe projekta so najbolj izraziti pri širšem gradbenem sektorju (v času izgradnje), logistična veriga (Luka Koper, špediterji, manipulatorji železniškega blaga, Slovenske železnice, družbe, ki se ukvarjajo s skladiščenjem tovora).
• Izgrajena 3. razvojna os bo zagotovila pogoje za skladnejši regionalni razvoj, povezala bo gospodarski prostor regije z evropskim gospodarskim prostorom in s tem povečala njegovo konkurenčno sposobnost, razbremenila obstoječe prometnice, ki ne omogočajo učinkovitega in varnega prometa, izboljšala bo kvaliteto in skrajšala čas potovanj, znižala stroške cestnega transporta, povečala nivo prometne varnosti udeležencev v cestnem prometu in zmanjšala negativne prometne vplive na okolje.
• 3. razvojna os bo pospešila pretok in povezovanje znanja ter novih idej, odprla bo ta prostor regije za investicije, okrepila vsestransko komunikacijo, predvsem pa bo zmanjšala razvojne razlike znotraj regije in glede na druge regije. 3. razvojna os torej ni samo hitra cesta, ampak pomeni bistveno več: ustvarjanje razvojnih priložnosti tako za gospodarski kot za negospodarski sektor, osnovo za dvig konkurenčnosti in dolgoročno prestrukturiranje regij ter realno upanje, da se bo v prihodnje večji delež visoko izobražene mladine, v katero v regijah ogromno vlagamo, vračal nazaj in si tukaj, z vsemi svojimi potenciali, ustvaril lastno eksistenco.