Zapri

Stališča in komentarji


Poenotenje: doseči poenotenje preko 20 različnih osnov pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja

GZS že več let opozarja, da je poleg uvedbe načela »vsako delo šteje« potrebno poenotiti zavarovalne osnove zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.  V tem trenutku obstaja več kot 20 zavarovalnih podlag, s čimer se ustvarja različnost obremenitev in stroškovno prilagajanje delodajalcev, ki nadomešča nefleksibilnost delovnega razmerja. To je posledica različne obremenitve dohodkov z davki in PSV, doseženih na podlagi različnih oblik dela, in različnih načinih izpolnjevanja davčnih obveznosti, glede na razmerje, v katerem je dohodek dosežen. FURS ugotavlja da možnosti »optimiranja« davčne obveznosti zaradi različnih možnih statusnih oblik opravljanja dela, povzročajo prehode iz ene v drugo statusno obliko, kar otežuje možnosti nadzora.

Raznolikost in pogosto dodajanje oblik dela ustvarja velike razlike v pravicah in dolžnostih delavcev in delodajalcev po predpisih o delovnih razmerjih, glede na druge možne pogodbene oblike odvisnega razmerja in druge možne statuse, v katerih posameznih opravlja delo in storitve za plačilo. Končna posledica  pa se deloma odraža tudi v določenih atipičnih oblikah dela.

Reforma trga dela iz leta 2013 je imela glavni cilj zmanjšati segmentacijo na trgu dela med pogodbami o zaposlitvi za določen čas in pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas. Sprejete spremembe so vplivale na manjšo zadržanost delodajalcev do zaposlovanja za nedoločen čas. Povečano zaposlovanje za nedoločen čas je bilo v naslednjih letih najbolj izrazito med mladimi.

Preglednica: Število zaposlenih za nedoločen, določen čas, študentsko delo in druge oblike dela (v tisoč)

Leto 2008Q4 2015Q4 2016Q4 2017Q4

zaposleni skupaj 863 771 795 830

zaposleni ned. čas 716 634 661 690

zaposleni dol. čas 99 101 99 104

študentsko delo 39 26 26 25

druge oblike dela 9 10 9 11

Vir: SURS

Iz zgornje preglednice izhaja, da smo imeli konec lanskega leta večji delež zaposlenih za nedoločen čas med vsemi zaposlenimi, in sicer 83,1%, kot zadnji kvartal leta 2008 ( 82,9%). Rahlo se je povečalo število zaposlenih za določen čas in sicer iz 11,47% v zadnjem kvartalu 2008 na 12,53% v zadnjem kvartalu lanskega leta.

Vendar pa je, ne glede na še vedno relativno velik delež novo sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, pomembno, v kolikšni meri so takšne zaposlitve prehodnega značaja. Delež začasnih zaposlitev, ki so bile v letu 2014 glede na predhodno leto spremenjene v zaposlitev za nedoločen čas, je znašal 49,5%, kar je za 12,9 o.t. več kot leta 2012. Ta trend je viden v vseh naslednjih letih in uvršča Slovenijo med države z največjim deležem prehodov v zaposlitev za nedoločen čas.

Delež vseh zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas ostaja na približno enaki ravni in je pod evropskim povprečjem. Pri moških to pomeni okoli 5,5% vseh zaposlenih v letu 2016 (EU28 : 8,2%), pri ženskah pa od leta 2007 rahlo narašča in je znašal v letu 2016 12,7% vseh zaposlenih. Omenjeni delež je za ženske v povprečju EU28 precej večji in je v letu 2016 znašal 31,4% .

Preglednica: Delež samozaposlenih v skupni zaposlenosti, starost 15-64, EU in Slovenija, 2011-2016 (vir: OECD)

Leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016

EU-28 16,7 16,7 16,5 16,4 16,1 15,8

Slovenija 16,8 16,2 16,9 18,6 16,5 14,2

 

Iz zgornje preglednice izhaja, da je delež samozaposlenih v Sloveniji pod povprečjem EU28.

Pomemben pa je tudi naslednji podatek EUROFUND (European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions) objavljen v zborniku št.6 European Working Conditions Survey 2017.  Na vprašanje,  kaj je bil glavni razlog za vašo samozaposlitev je velika večina, kar 61% anketiranih v Sloveniji, odgovorilo, da je bil ključni razlog lastna osebna odločitev vezana na prednosti takšne oblike dela (mainly through own personal preferences) , in ne dejstvo, da niso imeli druge možnosti zaposlitve (samo 17% odgovorov).

Predlog GZS:
Rešitve je treba iskati v smeri poenotenja zavarovalnih osnov. Menimo, da bi se problematika rešila predvsem s poenotenjem zavarovancev, osnov in zavezancev za plačilo PSV. Problematika, ki izhaja iz različnih zavarovancev, osnov in zavezancev, vpliva na kompleksnost sistema socialnih zavarovanj in se posledično odraža v kompleksnosti (administrativno zahtevnim in številčnim postopkom) načina pobiranja, poročanja in nadzora le-teh, ki je v pristojnosti FURS (npr. veliko število REK obrazcev, veliko število različnih vrst dohodka/ načinov obračuna PSV, zahteven nadzor, itd.).

Potrebne so spremembe na matičnih področjih, to je v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ, Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP-1 ter Zakonu o urejanju trga dela – ZUTD. Z navedenimi matičnimi zakoni se namreč določajo: zavarovanci, tveganja, za katera so le-ti zavarovani (obseg zavarovanja), njihove pravice iz naslova vključenosti v zavarovanje, obveznosti plačevanja PSV (zavezanci) ter osnove, od katerih se plačujejo PSV. Stopnje PSV so večinoma določene v Zakonu o prispevkih za socialno varnost – ZPSV, nekatere stopnje PSV pa so določene tudi v ZZVZZ ali na podlagi ZPIZ-2.

Fotogalerija