Zapri

Stališča in komentarji


Poenostavitev storitev javne uprave za gospodarstvo

Digitalna transformacija, je naslednji korak na poti k optimizaciji izvajanja procesov tako v gospodarstvu, kot tudi zdravstvu, šolstvu, znanosti ter na splošno javni upravi. Pomeni  povezovanje različnih podatkovnih virov, zagotavljanje dostopnosti podatkov, izločanje nepotrebnih vmesnih korakov ter analizo vseh dostopnih informacij s ciljem kvalitetnejšega in hitrejšega odločanja ter državljanom prijaznega izvajanja postopkov. Vse to bo omogočilo poenostavitev postopkov, digitalizacijo storitev države za gospodarstvo,  digitalno inoviranje ter uvajanje elementov industrije 4.0.

Za dosego ciljev digitalne transformacije je potrebno vložiti napor v izgradnjo komunikacijske infrastrukture, omogočiti javen a zaščiten dostop do ključnih identifikatorjev informacij (različnih registrov)  in  zagotoviti skladnost medsebojnega razumevanja informacij v pretoku.

Eden od pogojev za izvedbo je nadaljnja centralizacija in digitalizacija storitev državne in javne uprave, razvoj inovativnega ekosistema na nivoju države (RIO, …), vzpodbude občinam k uvajanju pametnih rešitev  s ciljem zagotavljanja boljših storitev občanom, uvedba elektronskih identitet pravnih in fizičnih oseb in podobno.

Pomembnost širokopasovnega omrežja je leta 2010 v Digitalni Agendi za Evropo (DAE) najbolj jasno opredelila Evropska Komisija – le dostop do interneta bo absolutno vsem zagotovil popolno udeležbo v digitalni ekonomiji. Temu sledijo tudi države članice s svojimi strategijami in posledičnim angažiranjem javnih sredstev v namen zagotovitve širokopasovne povezljivosti vsem državljanom RS. Evropska in Slovenska strategija sta bili v zadnjih letih že nadgrajeni v Gigabitno družbo, hkrati pa se vedno bolj približuje čas nujne implementacije 5G omrežij, ki predstavljajo novo generacijo ter izkušnjo, ki presega zgolj potrebe končnih uporabnikov, ampak močno posega tudi na območje industrije in pametnega bivanja.

To so nujni predpogoji za poslovno in finančno vzdržno, strateško in osredotočeno vlaganje v potrebno infrastrukturo, čemur nujno sledi digitalna transformacija po principu privzeto digitalno (digital by default).

V zakonodajnem postopku naj se uvede presoja posledic sprememb zakonodaje na digitalizacijo v gospodarstvu in javnem sektorju,  podobno kot presoja na vpliv na okolje ali test MSP. Potrebno je tudi prečistiti  obstoječo zakonodajo in s tem omogočiti učinkovito  digitalizacijo gospodarstva.

Nujen je sprejem aktov, ki ščitijo interese uporabnikov, njihovo varnost in zasebnost, kar so nedotakljive pravice posameznikov. Takšen primer predstavlja Uredba o varstvu osebnih podatkov, direktiva o e-zasebnosti, pravila o zagotavljanju odprtega interneta (t.i. net neutrality) ter akti, ki zagotavljajo enotnejši trg in cenejše storitve za končne uporabnike, ki bodo s tem lahko uživali v digitalnih storitvah povsod po Evropi, na enak način kot doma: odprava pravil o onemogočanju dostopa do digitalnih vsebin (t.i. geoblocking), mobilno gostovanje v državah EU itd.

Prav tako je izjemno pomembno, da država podpre uvajanje in uporabo mednarodnih standardov na področju elektronskega poslovanja v gospodarstvu in javnem sektorju in drugih standardov, ki podpirajo digitalizacijo in poenostavljajo storitve za gospodarstvo in državljane.  

Z vključenostjo industrije, civilne družbe in s podporo države, bodo digitalna regulativa in standardi lahko delovali v javnem interesu za državljane tako v smeri ohranjanja pravic in pridobivanja novih, kot tudi zagotovitvijo gospodarskega napredka in s tem doprinos k blaginji cele države.  

 

 

 

Fotogalerija