Zapri

Stališča in komentarji


Omejitev bega možganov ter spodbuda kroženju znanja

Mnogi študentje, ki gredo na študij v tujino naletijo na številne administrativne ovire ob vrnitvi v Slovenijo, kar ima tako negative učinek na odločitve za študij v tujin kot za vrnitev v Slovenijo po zaključku študija.

Slovenci, ki so davčni rezidenti Slovenije, a so zaposleni v tujini pri tujem delodajalcu, se zaradi visokih stroškov obdavčitve v Sloveniji velikokrat odločijo za popolno prekinitev vezi s Slovenijo. To pa otežuje možnost njihove vrnitve.

Slovenski delodajalci težko spremljajo (oziroma so v slabšem položaju) perspektivne študente na študiju v tujini, kar bi jim omogočilo hitrejšo izbiro. So praviloma v slabšem položaju od tujih delodajalcev, v državi študija, ki lahko relativno zgodaj pristopijo k študentom z namenom njihove zaposlitve.

Oblikovanje štipendijske politike in  programov, ki bodo upoštevali specifike študija v tujini in predvsem zaradi tega ne bodo študentov na študiju v tujini postavljali v slabši položaj hkrati pa bodo tudi ob vrnitvi štipendistov ali študentov v Slovenijo omogočili hitro zaposlitev.

Javni sklad RS za kadre in ZRSZ naj skupaj z delodajalskimi organizacijami oblikujejo programe za “sledenje” mladim kadrom na študiju v tujini, kar bi jim omogočilo stik in zgodnje ponudbe za delo s strani slovenskih delodajalcev.

Predlagamo, da se ukine postopek nostrifikacije študijskih dokazil iz EU v Sloveniji, saj je podatek o študiju v EU relativno enostavno preverljiv zato ni potrebe bo dodatnih zahtevah in stroških, ki študente ob vrnitvi iz tujine doletijo.

Predlagamo, da Slovenija razmisli o vzpostavitvi sistema, ki bo davčno spodbujal vrnitev mladih in visokokvalificiranih (razvojni kadri, raziskovalci, itd.) kadrov v Slovenijo. To je možno storiti po vzoru Italije, ki za vrnitev slovenskih strokovnjakov ponuja triletno nizko stopnjo obdavčitve.

 

 

 

Fotogalerija