Po podatkih Justice Scoreboard 2017, ki ga izdaja letno EU, se časi reševanja sodnih zadev skrajšujejo in so blizu evropskega povprečja, Predvideni čas trajanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev se je med letoma 2008 in 2015 skrajšal za okoli 40 %, na 277 dni. Predvideno trajanje postopkov sicer označuje ocenjeni čas (v dnevih), ki je potreben, da se zadeva na sodišču reši, oziroma čas, v katerem sodišče sprejme odločbo na prvi stopnji. Kljub skrajševanju časa trajanja postopkov, Slovenija še vedno zaostaja za povprečjem EU (Umar, Poročilo o razvoju 2018)

To je v veliki meri posledica manjšega pripada novih zadev in večje učinkovitosti sodišč, saj je kazalnik reševanja pripada pomembnih zadev presegel 100 %, kar pomeni, da sodišča rešijo več zadev, kot jih prejmejo. Zmanjšuje se tudi število nerešenih zadev,

Problem ostaja povprečen čas postopkov izterjave, ki se odražajo v daljšem obdobju pričakovanega reševanja sporov po metodogiji OECD, saj ta vključuje tudi čas postopkov izterjave. V tem pogledu krepko zaostajamo za povprečjem OECD.

Gospodarska zbornica Slovenije se zavzema za prenovo poslovnih procesov sodišč, ki sledijo tem ciljem, z namenom, da se prepreči neupravičene zaostanke, celo zastaranje sodnih postopkov. Na drugi strani moramo preprečiti izigravanje upnikov s pomočjo sodnih postopkov, z neupravičenimi pritožbami in nizko stopnjo pregona gospodarskega kriminala. Gospodarstvo lahko razbremenimo nesorazmerno dolgih sodnih postopkov tudi z večjo uporabo alternativnih oblik reševanja sporov, zlasti z arbitražo.

Predlagamo tudi boljšo dostopnost do sodnih odločb in s tem nadzor nad stanjem zadeve, v postopkih izterjave pa poudarek tudi na vnaprej znanem postopku in dodatna razbremenitev sodnikov opravil, ki niso neposredne vezane na sojenje (kar je že bila praksa v preteklih spremembah zakonodaje s tega področja).