GZS z zaskrbljenostjo spremlja alarmantne razmere v Sloveniji, ki se je znašla v trojnem krču: kreditnem, zaposlitvenem in političnem.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) z veliko zaskrbljenostjo spremljamo zaostrene razmere v Sloveniji, ki zelo negativno vplivajo na poslovanje podjetij. Kreditni krč ne popušča. Država je lani znova vstopila v recesijo, ki se bo po vseh napovedih letos nadaljevala. Posledica zaostrenih razmer predvsem doma, pa tudi na tujih trgih, je slabšanje konkurenčnosti poslovanja ter tudi zaposlitveni krč, saj brezposelnost še naprej narašča. Dogaja se celo, da podjetniki raje sploh ne sprejemajo naročil. Zaradi negotovih razmer ne želijo tvegati zaposlovanja. Tudi zaradi tega že izgubljamo delovna mesta.
V takšnih razmerah država še naprej nerazumno obremenjuje gospodarstvo. Zadnja takšna odločitev je dvig prispevka za zagotavljanje podpor pri proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije v povprečju za 316 odstotkov, v najhujših primerih pa celo za - 392 odstotkov! Podjetja so razočarana in ogorčena. Samo s tem dekretom bi vlada trem jeklarskih družbam letos odnesla štiri milijone evrov, papirni industriji pa skupaj z napovedanim dvigom trošarine na energente 3,3 milijona evrov – več, kot je leta 2011 znašala celotna izguba te panoge! Vnovič pozivamo vlado, naj revidira svojo odločitev in ne obremenjuje dodatno gospodarstva.
GZS v takšnih razmerah skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo v zadnjih tednih izjemno intenzivno pripravlja ukrepe iz svoje Agende 46+, s ciljem, da na področju pravne države, boljšega poslovnega okolja, novega razvojnega zagona in odločne podpore izvozu čim hitreje ustavimo negativne trende. Pripravili smo konkretne predloge sprememb predpisov na področjih reforme trga dela, insolvenčne zakonodaje, hitrejšega reševanja gospodarskih sporov, boljšega zakona o javnih naročilih in zakona o graditvi objektov, ki bi denimo lahko pomagala urediti katastrofalne razmere v gradbeništvu. Pripravljamo bolj smiselne spremembe okoljskih uredb in predlog ukrepov za ugodnejši vizumski režim za poslovne partnerje slovenskih podjetij. O naših predlogih smo podrobno seznanili vse poslanske skupine, v januarju pa krepimo tovrstno sodelovanje tudi z drugimi ministrstvi.
Ob dogodkih v zadnjih dneh se bojimo posledic hudega političnega krča, ki zaradi vnovičnega padca zaupanja v Slovenijo lahko najbolj prizadene izvoznike. Prav od izvoza pa je najbolj usodno odvisen izhod države iz krize. Namesto da bi sprejemali hitre odločitve za oživitev gospodarstva pa se nam obetajo še stavka v javnem sektorju in protest sindikata SKEI.
Kot da bi požar dodatno polivali z bencinom.
Apeliramo na politiko, naj poskrbi za razbremenitev gospodarstva, za nov razvojni zagon in hkrati za hiter izhod iz političnega krča, ki bo tako kratkoročno kot tudi srednjeročno povečal stabilnost države. Sicer se utegnemo znajti v nevarni spirali vnovičnega zniževanja bonitetnih ocen Slovenije in v razmerah še bolj zaostrenih gospodarskih in zaposlitvenih razmer v državi.
Socialne partnerje pozivamo k razumnemu dialogu. Ocene za leto 2012 in napovedi za letos so izjemno neugodne. V takšnih razmerah lahko z zahtevami po dodatnem dvigovanju plač brez realnih možnosti, ki jih dopuščajo podatki in napovedi o poslovanju celotnih panog, ogrozimo številna podjetja in s tem tudi številna delovna mesta. V mnogih panogah so se kljub krizi v zadnjih letih namreč povprečne plače na zaposlenega zvišale bolj kot produktivnost na zaposlenega (kovinska industrija). Dodana vrednost na zaposlenega, ki je ključna za ustrezno konkurenčnost podjetij, je rasla tudi z novimi izdelki na trgu, ažal tudi zaradi občutno manjšega števila zaposlenih po letu 2008 (elektroindustrija).
Opozarjamo: zahteve po rasti plač lahko povzročijo dve hudi posledici – razvojni zastoj in manj delovnih mest. Med najbolj ranljivimi so čedalje bolj tudi izvozne panoge. Podatki o naročilih ne vlivajo optimizma. Izvoz pa je glavni motor razvoja Slovenije.
Skupen interes gospodarstva, socialnih partnerjev in politike so nova delovna mesta. Gospodarstvo mora zagotoviti predvsem inovacije, nove prodajne programe in trge. Od socialnih partnerjev v razmerah recesije pričakujemo razmeram razumno strpnost pri svojih pričakovanjih in zahtevah. Politika pa je odgovorna za politično stabilnost, izboljšanje pogojev poslovanja v državi in nujne ukrepe za hiter razvojni zagon.