Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) izraža veliko zaskrbljenost zaradi novice, da je bonitetna hiša Standard & Poor’s (S&P) včeraj znižala kreditno oceno Slovenije za eno stopnjo iz A na A-, čeprav je obete iz negativnih spremenila v stabilne. Razlog za znižanje ocene je možnost povečanja bremena dolga zaradi podpore državnim bankam, poseben razlog za zaskrbljenost GZS pa so negotove obeti za gospodarsko rast.
S&P po mnenju GZS upravičeno opaža rastoča tveganja pri uresničevanju politik za reševanje gospodarskih in proračunskih pritiskov, kar omejuje sposobnost Slovenije za uresničevanje ukrepov za krepitev bančnega sistema, javnih financ in gospodarske rasti. Nahajamo se v dvojnem krču - kreditnem in zaposlitvenem. Ni dovolj posojil niti za zdrave poslovne projekte. Obenem pa številni poslovneži zaradi negotovosti ne zaposlujejo več celo v primerih, ko bi lahko pridobivali naročila.
Gospodarstvo je v skrbeh tudi zaradi napovedi S&P, da bo javni dolg v BDP celo prekoračil 60-odstotni prag. Menimo, da poročilo S&P jasno kaže nujo po radikalnejši reformi trga dela in čimprejšnji učinkoviti zdravstveni reformi.
Glede na zadnje informacije o čedalje bolj zapleteni vladni krizi, GZS zato vnovič poziva vse politične akterje k odgovornosti in treznim odločitvam. Ob upoštevanju pravne države to pomeni urgentno zagotovitev stabilne vlade, ki bo lahko v najkrajšem možnem času sanirala javne finance, obenem pa s pomočjo različnih virov zagnala nove investicije in s tem nov razvojni zagon, kar v izogib nadaljnji negativni spirali varčevanja predlaga tudi GZS.
V GZS menimo, da se v izjemno slabih gospodarskih in političnih razmerah ne smemo in ne moremo zadovoljiti s sporočilom S&P, ki je obete iz negativnih spremenila v stabilne, in s pričakovanjem te bonitetne hiše, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega mehanizma. Potrebujemo močno in stabilno vlado, ki bo z jasnimi ukrepi ustavila nadaljnje padanje bonitetnih ocen Slovenije.
Ob tej priložnosti se odzivamo na včeraj objavljeno poročilo vlade o njenem delu v prvem letu.
A. Menimo, da je vlada v prvem letu uresničila naslednji pet najpomembnejših nalog, ki so imele prevladujoče pozitivne učinke:
1. Sprejetje pokojninske reforme. 2. Prvi paket ukrepov: znižanje stopnje davka od dohodka pravnih oseb na 15%, uvedba neomejene 40% investicijske olajšave, dvig olajšave za raziskave in razvoj iz 40% na 100%. 3. Uspešna zadolžitev Slovenije na ameriškem trgu z izdajo referenčne 10-letno državne obveznice v višini 2,25 milijarde ameriških dolarjev (USD). 4. Zmanjšanje proračunskih odhodkov za okoli 800 milijonov evrov. 5. Napredek na področju črpanja evropskih sredstev – podvojitev prihodkov.
1. Reforme trga dela še vedno ni, prav tako ne gre v smeri dovolj velike prožnosti. 2. Kreditnemu krču ni videti konca. Sanacije bančnega sistema prek slabe banke je deležna resnih kritik trojke (EIC, EB, MMS). 3. Drugi paket 75 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti ne daje pravih učinkov, znašli smo se v globoki recesiji. 4. Z aktivno politiko zaposlovanja je bilo lani doseženih 3.000 zaposlitev mladih do 30 let. To je občutno premalo. Brezposelnost mladih in brezposelnost nasploh se še naprej povečuje. 5. Obrestne mere za državne obveznice so začele počasi, a vztrajno padati. Toda vladna kriza spet povzroča izjemno hudo negotovost, bonitete že padajo, obresti se bodo spet zvišale
1. Zagnati infrastrukturne projekte, pripraviti investicijsko dokumentacijo in odpraviti vse nepotrebne birokratske ovire za zagon investicij (brez kmetijstva je samo letos predvideno črpanje 1,3 mrd € evropskih sredstev za ta namen). 2. Sprejeti pravo reformo trga dela, ki bo pozitivno učinkoval na gospodarsko rast in s tem na nova delovna mesta. 3. Takoj sprejeti novo insolvenčno zakonodajo, ki je še vedno v pripravi, sprejeti ukrepe za hitrejše reševaje sodnih sporov in zavarovanje upnikov v stečajnih postopkih. 4. Takoj umakniti in ustaviti rastoče milijonske napovedane in že potrjene nove obremenitve podjetij zaradi pregrešno dragega subvencioniranja sončnega balona, davka na sladke pijače in že tako visokih trošarin na energente. 5. Lotiti se mora treh ključnih temeljev z nadaljnji razvoj gospodarstva: