Zapri

Stališča in komentarji


Komentar GZS: Kdo sploh še jamči za racionalno porabo davkoplačevalskega denarja v zdravstvu?

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že leta opozarja na neustrezno in neenakomerno obremenitev vseh oblik dela z davki in prispevki. Podpiramo načelo, da vsak prihodek iz dela šteje. Vendar pa ne podpiramo sedanjega predloga Vlade RS, ker:

  • s širjenjem osnov za plačilo prispevka za zdravstveno zavarovanje nesistemsko posega v dohodke zavarovancev, ki ne izhajajo iz dela
  • je nujno vložiti več napora,da bi se javna sredstva za zdravstveno dejavnost, zbrana s prispevkom delodajalca in delojemalca, bolj racionalno porabljala.

Tone zavrženih zdravil mesečno, slabo izvedene investicije in javna naročila, razdrobljena nabava, neustrezna mreža zdravstvenih izvajalcev, so samo nekateri primeri slabega gospodarjenja z javnimi sredstvi. Slovenija sodi v evropski vrh po številu izgubljenih delovnih dni na delovno aktivnega prebivalca zaradi začasne nezmožnosti dela iz bolezenskih razlogov. Na to problematiko delodajalci, kiv javno zdravstveno blagajno prispevamo največ in smo tudi ključni plačniki nadomestila plače za bolniško odsotnost, že leta opozarjamo.

Zgoraj navedene številke so zelo indikativne in kažejo na to, da nismo na pravi poti. Namesto, da bi zmanjševali število izgubljenih dni, jih še povečujemo.

Smo tudi ena redkih držav, ki bolniške odsotnosti nimamo časovno limitirane in lahko traja tudi več let. Ob tem pa je nadomestilo plače relativno visoko in prav gotovo dovolj stimulativno tudi za neupravičeno izkoriščanje te pravice. Medtem, ko imajo v večini držav EU uvedene čakalne dneve, ko zavarovanec lahko zaradi bolezni ostane nekaj dni doma, tudi brez obiska zdravnika, vendar v lastno breme, se pri nas pojavljajo ideje, da bi uvedli to pravico, vendar kar v breme delodajalca!

Zgroženi smo nad takšnimi idejami, saj delodajalci že plačujemo bolniško odsotnost do 30 delovnih dni v primerih poškodb pri delu, poklicnih bolezni, bolezni in poškodb izven delater poškodb po tretji osebi. Ob tem je treba povedati, da so poškodbe in bolezni izven dela kot razlog za odsotnost daleč na prvem mestu po številu izgubljenih delovnih dni. Zaradi tovrstnih poškodb in bolezni je bilo lani izgubljenih kar 8.354.376 delovnih dni, to je 85,5 odstotka vseh izgubljenih delovnih dni iz bolezenskih razlogov.

Ob pasivnosti slovenske zdravstvene politike, da bi reševala tovrstno problematiko in tudi številne druge vrste neracionalne porabe javnih sredstev v zdravstveni dejavnosti, ki obremenjujejo tako gospodarstvo kot tudi proračun, smo lahko iz zadnjih predlogov Vlade Republike Slovenije, razbrali predvsem interes po iskanju novih virov za reševanje zdravstvene dejavnosti, ne pa težnje po odpravljanju ključnih slabosti tega sistema in s tem zmanjševanju odhodkov. Na tako anemične predloge ne moremo pristati!

Fotogalerija