Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že ves čas opozarja na nujnost strukturnih reform in izvedbo ukrepov, ki so nujni za izhod Slovenije iz krize.

Današnja priporočila Evropske komisije (EK) so skladna z zahtevami, ki jih postavlja slovensko gospodarstvo v okviru Agende 46+, nabora kratkoročnih ukrepov za izhod iz krize, in drugih predlogov, od vzdržnosti javnih financ do večje transparentnosti in neodvisnosti pri upravljanju državnega premoženja. Še posebej poudarjamo na opozorila EK, da vladni reformni program premalo podpira strukturne reforme, ki lahko prinesejo gospodarsko rast.

V Sloveniji so v zadnjem času zelo redki, med njimi GZS, opozarjali na nujnost nadgradnje pokojninske reforme in nadaljevanje reforme trga dela. Zato se strinjamo z opozorili EK, da sta ta dva koraka nujna. Poleg tega je potrebno reševanje problematike strukturne brezposelnosti, kar je na Skupščini GZS prejšnji teden izpostavil tudi predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, ko je dejal, da so »na področju kadrov nujne spremembe, ki bodo povečale učinkovitost izobraževanja in zaposljivost mladih ter kvalitetno pokrivanje potreb gospodarstva«.

GZS ob dejstvu, da je Slovenija dobila dve leti dodatnega časa za odpravo presežnega primanjkljaja, poziva Vlado RS, da priporočila maksimalno upošteva. Poudarek naj da strukturnim reformam, ki bodo omogočale ponovni zagon gospodarstva. To je po mnenju GZS največja pomanjkljivost Nacionalnega reformnega programa in Programa stabilnosti. Hkrati so priporočila EK jasni pokazatelj, da so razmere pripeljale tako daleč, da Bruselj ne verjame več le dokumentom, temveč zahteva konkretne rezultate v merljivem času. Relativno kratek čas, ki smo ga dobili, govori le o resnosti razmer v Sloveniji.

 

Več o stališčih GZS glede Nacionalnega reformnega programa in Programa stabilnosti na spletni strani /skupne_naloge/stalisca_in_komentarji