Glavne predpostavke, na osnovi katerih Evropska komisija napovedi za EU in evro območje popravlja navzgor (večje domače povpraševanje zaradi padanja brezposelnosti, večanje naložb v gradbene projekte, dobri pogoji financiranja, zmanjšanje javno finančnih primanjkljajev držav članic), so pri napovedi rasti slovenskega BDP povezane z visokimi tveganji. Med drugim tudi s tveganji zaradi politične krize, zavlačevanja reform ter povečanja negotovosti v zunanjem okolju, ki so za Slovenijo še večja kot za povprečje EU.

 

Napoved rasti BDP Evropske komisije za evro območje je 1,2-odstotna, v celotni EU pa 1,6-odstotna. To pomeni, da se Sloveniji relativno še naprej poslabšuje konkurenčni položaj v primerjavi z drugimi članicami EU. Pri čemer je bil že lanski BDP v Sloveniji realno za deset odstotkov nižji kot leta 2008, v večini drugih članic EU pa je padel bistveno manj ali je celo že zrasel nad raven pred krizo.

 

Ob tveganjih glede najnovejše napovedi rasti BDP SKEP GZS z majsko anketo o poslovnih pričakovanjih za to in naslednje leto preverja tudi tveganja za nižjo gospodarsko rast, ki so povezana z rusko - ukrajinsko krizo. Ta so za slovensko izvozno gospodarstvo bistveno večja, kot to velja v povprečju EU.   

 

 

EK po eni strani ocenjuje povečanje javno finančnega dolga na 80% BDP, kar je 3,5 milijarde evrov več kot pri oceni EK izpred pol leta. Na drugi strani pa v zadnji napovedi ne upošteva v zadostni meri, da to pomeni pritisk na število in plače zaposlenih ter druge ukrepe optimiranja javno finančnih izdatkov. 

 

Napoved gradi na optimizmu do rasti zasebne potrošnje, ki ima glede na strukturo BDP prevladujoč, 55-odstoten vpliv na njegovo rast. Iz negativne, -2% ocene rasti zasebne potrošnje v februarju 2014 je Evropska komisija z zadnjo oceno rast te potrošnje povečala na +0,2%. EK oceno gradi tudi na nadaljnji oživitvi trga investicij, ki naj bi se iz -1,6% krčenja v oceni iz februarja 2014 povečala na +2,7% rast. Posledično bi se ustavila rast števila brezposelnih, kar naj bi izboljšalo poslovno klimo in optimizem potrošnikov. Realno gledano pa so napovedi o rasti investicij do konca leta 2014 in 2015, ki se pretežno financirajo z EU sredstvi, povezane z zapleti, ki investicije lahko bistveno upočasnijo (nepripravljenost investicijske dokumentacije, zastoji v javnem naročanju, zagotavljanje lastnih sredstev za izvedbo projektov do sredine leta 2015).