Včerajšnje izjave predstavnikov podjetij iz energetsko intenzivnih panog in industrije brezalkoholnih pijač so razgalile vse nevarnosti, ki jih Vlada RS sproža z napovedanimi novimi dajatvami. Te bodo prizadele številna podjetja in več sto delovnih mest.
Pozivamo vse v državi, da ustavimo nesmiselne ukrepe, ki dodatno ogrožajo delovna mesta, namesto da bi stremeli k ustvarjanju novih delovnih mest v gospodarstvu. Kdo bo odgovarjal za izgube številnih delovnih mest?
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja, da se je vlada zavezala, da ne bo novih obremenitev za podjetja. Očitno je samo v enem mesecu pozabila na te obljube.
V tem hipu energetsko intenzivnim podjetjem, ki smo jih v zadnjih letih že obremenili z več 100-odstotnimi podražitvami trošarin na energente in prispevki za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE), grozijo številna nova državna bremena.
Največji paradoks pri tem je, da je energetsko intenzivna industrija z lastnimi investicijami v zadnjih letih med vsemi panogami najbolj zmanjšala izpuste CO2 v okolje (njen delež se je zmanjšal na samo 14 odstotkov vseh izpustov v državi), kljub temu pa vlada z novimi ukrepi namerava dodatno prizadeti in s tem kaznovati prav to vejo gospodarstva. Energetsko intenzivnim podjetjem v tem hipu grozijo tri višje dajatve: konec oprostitev plačila dajatve za izpuste CO2 (kar bi za imetnike kuponov ETS pomenilo dodatno obdavčitev izpustov CO2 - unikum v Evropi), višji prispevki za OVE in SPTE in dodatni prispevek za učinkovito rabo energije (URE).
Industriji brezalkoholnih pijač že tretjič v zadnjih dveh letih vlade grozijo s trošarinami na sladke pijače. Paradoksov pri tem ukrepu je več. V zadnjih letih se debelost povečuje, poraba tovrstnih pijač pa drastično zmanjšuje. Poleg tega ta industrija porabi le tretjino sladkorja v državi, torej je ukrep diskriminatoren. O diskriminatornosti ukrepa zgovorno priča dejstvo, da vino, ki ga bodo pridelovalci letos morali zelo sladkati, sploh ni obremenjeno s trošarinami, sokovi pa bi po novim bili. Mar vlada želi sporočiti ljudem, naj pijejo alkohol namesto sokov?
Najhujša posledica bo izguba delovnih mest, saj je veliko prizadetih podjetij že na meji rentabilnosti. Vlada želi iz naslova oprostitev dajatev zaradi izpustov CO2 iz energetsko intenzivnih podjetij izčrpati 30 milijonov evrov. Toliko so vredne letne plače 500 do 1.000 zaposlenih v teh panogah. Če prištejemo še ostale grozeče dodatne prispevke in vpliv na poslovne partnerje teh podjetij, se ta številka lahko povzpne še bistveno višje. Po drugi strani v industriji brezalkoholnih pijač opozarjajo na posledice državnega izčrpavanja podjetij v obliki socialne bombe, preselitve proizvodnje, novega odliva kapitala iz Slovenije in celo zapiranja podjetij.
Zato pozivamo Vlado RS, poslance Državnega zbora, svetnike v Državnem svetu, da ustavijo nesmiselne ukrepe. Pozivamo tudi sindikate, da se pridružijo protestu proti državnemu izčrpavanju podjetij, ki bo povzročilo nova odpuščanja, pa tudi proti slabim signalom investitorjem. Brez njih ne bo novih delovnih mest.
Vlado dodatno pozivamo, naj v boju proti sivi ekonomiji z nižjimi dajatvami vrne od kršiteljev pobran denar v gospodarstvo, kot so to storili na Hrvaškem, ne pa da s sicer upravičenim bojem proti sivi ekonomiji zgolj polni javne blagajne. Prav tako pozivamo vlado, naj ob dodatnih dajatvah pri manj obdavčenih oblikah dela hkrati zmanjša dajatve na plače pri rednih delovnih razmerjih in tako pripomore k odpravi zaposlitvenega krča. Ne pa da tudi s temi bremeni samo polni proračun in tako dodatno izčrpava gospodarstvo.
V nasprotnem primeru se bodo uresničili črni scenariji, o katerih pričajo izjave z včerajšnje novinarske konference na GZS:
Jožef Stibilj, predsednik uprave Goriške Opekarne d.d.: V primeru, da bo vlada še povečala okoljsko dajatev, bo ta obremenitev presegla 20 odstotkov naše bruto dodane vrednosti. To bo tako izjemno obremenilo naše poslovanje, da ne govorimo več o tem, da je ogroženo 10 ali 20 odstotkov delovnih mest, ampak o tem, da bodo podjetja prenehala poslovati.
dr. Tomaž Vuk, član uprave Salonit Anhovo d.d.: Dodatna obremenitev bi v Salonitu predstavljala do 20 odstotkov vseh stroškov. To bi pomenilo, da je ogrožena naša konkurenčnost in sposobnost dolgoročnega preživetja.
Jožica Stegne, članica uprave Vipap Videm Krško d.d.: Nova dajatev bi dejansko ogrozila tudi poslovanje za naslednje leto in pod vprašaj se postavlja zaposlitev 500 ljudi v podjetju in še najmanj 80 zaposlenih v storitvenih dejavnostih, ki so neposredno vezani na proizvodnjo papirja.
Mira Močnik, direktorica Vital Mestinje d.o.o.: Alarmanten podatek je, da bomo na 5 milijonov evrov prihodkov plačali 2 milijona evrov trošarin na brezalkoholne pijače, ki jih proizvajamo. To je za nas poguba, denarja za to nimamo kje vzeti. Za naše okolje je to lahko socialna bomba.
Luka Jejčič, direktor Fructal d.o.o.: Fructal bo zaradi tega davka posloval z izgubo. Dejstvo je, da imamo stabilnega lastnika, da naš lastnik ogromno investira v Fructal. Toda ob takšnih napovedih se pogovarjamo o tem, da bomo del proizvodnje ali celo kompletno proizvodnjo morali preseliti.
Marko Hren, direktor Dana d.o.o.: Vsem nam in našim lastnikom signali zdajšnjih ukrepov vlade postavljajo vprašanje, ali je sploh še smiselno vlagati v podjetje ali pa raje pustiti to panogo in preseliti denar nekam drugam ...
Opomba: Energetsko intenzivna podjetja v industriji so papirnice, jeklarne, steklarne, cementarne, industrija gradbenega materiala in del kemične industrije.
Stop dajatvam, letak >>>