Zapri

Stališča in komentarji


Razbremenitev energetsko intenzivnih: Ministrstvo za finance potrjuje navedbe GZS

Čeprav je ministrstvo v včerajšnjem odzivu zapisalo, da podatki GZS o dvigu trošarin ne izkazujejo prave slike, navedeni podatki dokazujejo, da so podatki GZS pravilni.

Ministrstvo za finance je v včerajšnjem odzivu na gradivo GZS »Zakaj nova uredba OVE in SPTE«, ki je bila predstavljena v petek na Ekonomsko-socialnem svetu, zapisalo, da »prikazani odstotki glede na dejansko dinamiko zviševanja trošarin ne izkazujejo prave slike«. V gradivu smo navedli, da se je v obdobju 2010-2014 trošarina na elektriko zvišala za 500 odstotkov, trošarina za plin (pogonsko gorivo) za 411 odstotkov in trošarina na zemeljski plin za 202 odstotka.

Ministrstvo za finance navaja, da se je v tem obdobju trošarina za električna energijo leta 2010 povečala sprva za 100 odstotkov, nato pa še za 205%. Toda omenjena trošarina se je tudi po podatkih ministrstva s tem dvignila z 0,5 na 3,05 evra za mWh, kar pomeni za 510 odstotkov (na GZS smo navedli dvig za 500 odstotkov, kar je nekoliko manj). Pri izračunu je namreč treba upoštevati obrestno-obrestni račun. 100 % + 205 % ni enako 305 %, temveč 510 %.

Podobno je z dvigom trošarine na plin. Ministrstvo za finance navaja, da se je leta 2010 dvignila za 200 odstotkov, nato pa leta 2014 še za 2,22 odstotka. Če z obrestno-obrestnim računom ponazorimo skupni dvig z 0,006 na 0,0184 evra za kubični meter, to pomeni dvig za 206,7 odstotka (na GZS smo navedli 202 odstotka, kar je nekoliko manj).

Navsezadnje ministrstvo navaja, da se je trošarina na zemeljski plin za pogon maja 2014 zvišala za 400 odstotkov, z 0,0184 na 0,092 evra za kubični meter (navedli smo 411 odstotkov, kar je malenkostno več).

V gradivu GZS so torej skorajda natančno navedene vse drastične podražitve trošarin, ki jih navaja tudi ministrstvo za finance in ki so se zgodile v obdobju 2010-2014, torej v letih 2010, 2011, 2012, 2013 ali 2014, kumulativno. Obrestno-obrestni račun, ki je nujen za primerjavo v primeru večkratnih dvigov znotraj določenega obdobja, to jasno prikaže. Zato ni jasno, kaj je ministrstvo sploh želelo sporočiti, ko je navedlo, da GZS s svojimi podatki »ni prikazala prave slike«. Podatki ministrstva to sliko namreč potrjujejo.

Strinjamo se z ministrstvom, da je vpliv trošarin na končno ceno energentov nižji kot denimo pri pogonskih gorivih, vendar je potrebno upoštevati mednarodne primerjave obremenitev s temi stroški pri primerljivih podjetjih in relativno glede na gospodarsko vitalnost teh subjektov, ki je pogojena tudi z razvitostjo države.

Prav zato je pomembno vzeti v ozir tudi prosojnice 11, 12 in 13 iz gradiva GZS za ESS, ki potrjujejo zelo visok relativen strošek celotnih stroškov energije pri vseh panogah energetsko intenzivne industrije v njihovi dodani vrednosti. Vsaka dodatna obremenitev oziroma onemogočanje razbremenitve v času, ko se v skladu s smernicami Evropske komisije v drugih članicah EU pri prispevkih za obnovljive vire to že počne, sorazmerno ogrožata konkurenčno pozicijo slovenskih energetsko-intenzivne panoge.

Kot smo torej razložili na seji ESS v petek, je nujno korektno pogledati celotno sliko, ne pa njene posamezne dele. Nič tudi ne pomaga v konkurenčnem smislu energetsko intenzivni industriji v Sloveniji, če so se cene energije znižale, kot navaja ministrstvo. Znižale so se tudi drugod, zato se je cenovna konkurenca temu primerno zaostrila.

Cene zemeljskega plina so se zniževale po vsej Evropi in se hitro vgradijo v končne cene proizvodov. Te so pri nas celo še vedno višje kot v Evropi, kar je potrebno upoštevati. Poleg tega so cene električne energije ta hip v Sloveniji res relativno nižje, vendar primerjava ni povsem korektna, saj ima vrsta držav posebne izjeme za velike porabnike električne energije.

Direktor direktorata za energijo pri Ministrstvu za infrastrukturo, Danijel Levičar, je tudi na seji ESS v petek poudaril, da so cene električne energije za industrijo v Nemčiji bistveno nižje kot v Sloveniji. Pa čeprav imamo odprti trg.

Navsezadnje ministrstvo omenja, da ima trošarina na zemeljski plin majhen vpliv na končno ceno. Toda z novim letom je Slovenija zvišala tudi prispevek za obnovljive energije iz naslova plina. Samo energetsko intenzivna podjetja ga bodo letos zato plačala za en milijon evrov več. Od tega šest papirnic pol milijona evrov! To pa ni tako malo.  Pri čemer tega prispevka na plin v drugih članicah EU sploh nimajo.

GZS že več kot eno leto poskuša z več ministrstvi doseči, da se na razmere pogleda celovito in primerljivo s konkurenčnimi državami, tako z zornega kota evropskih obremenitev energetsko intenzivne industrije kot vseh domačih trošarin in prispevkov. Ugotavljamo, da sta ministrstvi za infrastrukturo in za gospodarski razvoj in tehnologijo, prav tako pa tudi ministrstvo za okolje in prostor, korektno začeli upoštevati celotna bremena te industrije, kot smo jih prikazali tudi na omenjeni seji ESS. Zato apeliramo na ministrstvo za finance, da ravna enako.

Fotogalerija