Vsak slovenski davkoplačevalec je bil v obdobju 2007-2013 zaradi slabega upravljanja državnega premoženja že oškodovan za 6.600 evrov. Reprize si ne moramo privoščiti.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) budno spremlja dogajanja v državnih podjetjih in bankah, vključno z zadnjimi menjavami v NLB. O razlogih za zadnje dogodke ne moremo soditi, ker nimamo vseh razpoložljivih informacij, s katerimi razpolagajo pristojni.
Vendar kot zbornica, ki združuje člane, ki predstavljajo največji del slovenskega gospodarstva in tudi največji del zaposlenih davkoplačevalcev v Sloveniji, zahtevamo, da upravljavci, ki upravljajo državno premoženje oziroma imajo pristojnosti imenovanja nadzornih svetov in uprav:
NLB, kjer je do menjav v upravi in nadzornem svetu prišlo v zadnjih dneh - dodatne menjave v upravi pa verjetno še sledijo, je sistemsko pomembna banka in je tudi pod nadzorom Evropske centralne banke. Način komuniciranja ključnih akterjev, menjave in odstopi, kot smo jih opazovali v zadnjih dneh, lahko v takšni banki ohromi učinkovito odločanje o posojilni dejavnosti bank in vzbudi sume med lastniki depozitov. Ne smemo pozabiti, da nova bančna pravila na evropski ravni določajo, da breme primanjkljaja kapitala v banki zdaj nosijo tudi lastniki depozitov nad 100.000 EUR, med katerimi je nasploh veliko podjetij.
in bank v obdobju 2007-2013 povzročilo javno-finančno breme v višini 13 milijard evrov. Zato si ponovitve takšnega obdobja ne moremo več privoščiti, saj naš javni dolg že danes presega 80 odstotkov BDP. Polona Domadenik iz Ekonomske fakultete je tudi izračunala negativni vpliv vmešavanje politike v upravljanje državnih družb, ki sicer znaša 110 milijonov evrov letno.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič: »Velik del prirasta javnega dolga nam je slabo upravljanje družb v državni lasti že prineslo. Čas je, da s slabimi praksami končamo!«