Koliko časa bodo pristojni še zavračali vključitev regionalnih zbornic v regionalno razvojno mrežo?
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je kot najmočnejša predstavnica gospodarstva v državi presenečena in ogorčena nad tem, kako pripravljavec novele Zakona o skladnem regionalnem razvoju (ZSRR-2B) lahkotno in brez vsebinske argumentacije vztraja pri zavračanju predlogov za vključitev naših regionalnih zbornic v regijsko razvojno mrežo.
Po trenutnem predlogu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo obstaja grožnja, da bo novela ZSRR-2B nova zamujena priložnost za sistemsko vzpostavitev sodelovanja med regionalnimi razvojnimi agencijami v pretežni lasti občin in regionalnimi gospodarskimi zbornicami, ki so prek GZS del domačega in mednarodnega zborničnega omrežja. Regionalne gospodarske, pa tudi obrtne zbornice so pri nas in v svetu v neposrednem stiku s podjetji in na unikaten način prepoznavajo njihove probleme, izvajajo interesno zastopniške in infrastrukturne podporne storitve za gospodarstvo.
V predlogih amandmajev k noveli ZSRR-2B smo utemeljili kompetence regionalnih zbornic pri njihovem širjenju kulture inovativnosti, internacionalizacije, izobraževanja in usposabljanja za dvig kompetenc zaposlenih v gospodarstvu, idr. GZS s svojo mrežo regionalnih zbornic skrbi tudi za podporo novo ustanovljenim podjetjem in je del sistema točk e-VEM pod okriljem Ministrstva za javno upravo. Vendar pa to delovanje ni usklajeno z delom regionalnih razvojnih agencij, zaradi česar prihaja do podvajanja in tudi nesmotrne porabe davkoplačevalskega denarja.
Zanemarjen potencial regionalnih gospodarskih zbornic je po našem prepričanju eden ključnih vzrokov, da v prejšnji finančni perspektivi Sloveniji ni uspelo dobro izkoristiti razvojnih sredstev. Minister za financer Dušan Mramor je večkrat poudaril, da smo bili Slovenci neučinkoviti pri koriščenju evropskih sredstev. Vsak evropski evro je prinesel le 0,7 evra povečanja bruto domačega proizvoda. Povprečje OECD je denimo 2,5, 3,5-krat višje. Zato je zavračanje vključitve regionalnih gospodarskih zbornic v regionalno razvojno mrežo še toliko bolj nerazumljivo, tudi nespametno.
GZS poziva vse deležnike v nadaljnjem postopku sprejemanja zakona, da sprejmejo naše amandmaje, ker je to v interesu regij in slovenske države. Prek večje vloge gospodarstva pri regionalnem razvoju lahko bistveno izboljšamo kakovost vlaganja razvojnih sredstev.
Generalni direktor GZS, mag. Samo Hribar Milič, v pozivu Vladi RS in poslancem Državnega zbora RS: »Če pristojni res želijo izboljšati kakovost regionalnih razvojnih vlaganj, tudi za nov gospodarski zagon in s tem nova delovna mesta na regijski ravni, potem naj končno že vključijo gospodarstvo v regijsko razvojno mrežo!«
Kaj predlaga GZS?
Predlagatelj zakona je upošteval predloge GZS za dopolnitev prvega odstavka 19. člena ZSRR tako, da se v regiji opravljajo v javnem interesu tudi naslednje razvojne naloge države:
- izvajanje regijskih programov internacionalizacije,
- spodbujanje tujih neposrednih investicij,
- spodbujanje in razvoj podjetništva in kulture inovativnosti in
- razvoj kompetenc.
Ni pa upošteval predlogov, da bi regijske gospodarske zbornice v javnem interesu:
- izvajale naloge svetovanja in podpore podjetjem pri njihovem vključevanju v poslovno okolje doma in v tujini z organiziranjem svetovalnih pisarn (e-VEM točk),
- bile nosilke spodbujanja in razvoja kulture inovativnosti,
- sodelovale v procesu internacionalizacije, vključno s pristopom „One stop shop“, in
- bile skrbnica za razvoj karierne platforme na regionalni ravni.
GZS je predlagala še več drugih amandmajev, ampak omenjeni k 19. členu so ključni in pri njih vztraja. Ne strinjamo se z izgovorom pripravljavca zakona, naj se takšna javna pooblastila podeli regionalnim zbornicam z drugimi zakoni (ZPOP, Zakon o kmetijstvu idr.). To so specialni zakoni, medtem ko je ZSRR krovni zakon za nosilce regionalnega razvoja, ki morajo pri svojem delu upoštevati tudi specialne predpise.