Šest ključnih razlogov, ki govorijo v prid upravičenim zahtevam, da je treba predlog Ministrstva za finance o davčnem prestrukturiranju bistveno spremeniti in dopolniti.
Predlog davčnega prestrukturiranja, ki ga ponuja Ministrstvo za finance, ima kar nekaj negativnih učinkov. Objavljamo razloge, zakaj ga je treba bistveno spremeniti oziroma dopolniti:
1. Dodatno breme za podjetja. Zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za 3 o.t. (iz 17 % na 20 %) ne razbremenjuje gospodarstva, temveč ga celo dodatno obremenjuje, za 100 milijonov evrov.
2. Ni razbremenitve za podjetja. Ministrstvo za finance resda predlaga nekaj ukrepov za razbremenitev dela (spremembo dohodninske lestvice, ugodnejšo davčno obravnavo dela plače za poslovno uspešnost in ugodnejšo davčno obravnavo delitve dobička). Razbremenitev plač razbremenjuje zaposlene, kar je pozitivno, ne pa tudi podjetij.
3. Le dobrih 100.000 zaposlenih z višjo plačo. Predlog Ministrstva za finance predvideva, da bo zaradi davčnih sprememb le dobrih 100.000 zaposlenih imelo višjo neto plačo. Predlog GZS in Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) bi razbremenil plače 570.000 zaposlenim v zasebnem in javnem sektorju.
4. Togost pri javni porabi. Ob davčni reformi ni napovedanega nikakršnega znižanja javne porabe, čeprav edino ta lahko omogoči resno davčno reformo. Za primerjavo: prihranek pri javni porabi v višini 100 milijonov evrov bi pomenil borih 0,6 odstotka slovenske javne porabe.
5. Privilegirani javni sektor. Če bo Vlada vztrajala pri predlogu finančnega ministrstva, hkrati pa še naprej popuščala sindikatom javnega sektorja pri plačnem dogovoru, bo zopet, tako kot že lani, privilegirala javni sektor na račun zaposlenih v gospodarstvu. Predlog GZS in ZDSS po dinamični metodi pomeni 328 milijonov evrov vredno davčno reformo za 570.000 zaposlenih, sindikati javnega sektorja pa zahtevajo 380 milijonov za samo 160. 000 javnih uslužbencev.
6. Sveženj, ki znižuje gospodarsko rast. Vladni Urad za makoroekonomske analize in razvoj, Umar, je opozoril, da bi takšen sveženj ukrepov celo zmanjšal gospodarsko rast. Zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb denimo zniža donosnost na kapital in s tem zniža povpraševanje po zasebnih investicijah, kar ima trajno negativen učinek na rast BDP.
Ministrstvo za finance javnofinančno konsolidacijo izvaja brez resnih ukrepov na področju javnofinančnih odhodkov. Podjetja pa bi bila celo bolj obremenjena. Če želimo prave učinke, potrebujemo resnejšo reformo. Več o predlogih GZS in ZDSS:
https://www.gzs.si/skupne_naloge/stalisca_in_komentarji/Novice/ArticleId/52259/zahtevamo-pravicno-delitev-sadov-gospodarske-rasti in https://www.gzs.si/skupne_naloge/stalisca_in_komentarji/Novice/ArticleId/51805/za-resno-ne-pa-kozmeticno-davcno-reformo
Pričakujemo resnejšo reformo. Za primerjavo slovenskih davčnih sprememb z avstrijskimi: avstrijska vlada z reformo cilja na povečanje kupne moči, zato je pripravila korenito davčno reformo, od katere si državljani lahko obetajo davčne razbremenitve v višini kar - petih milijard evrov.
Pripravila: Analitika GZS