V redkih državah EU prejemanje nadomestil za začasno zadržanost iz dela ni navzgor omejeno, kot to velja v Sloveniji. In naša ureditev zagotovo ne vpliva spodbudno na čimprejšnjo vrnitev zdravih ljudi na delovno mesto. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že dalj časa opozarja, da je nujna reforma, ki bo zagotovila racionalno, dobro organizirano, kvalitetno in pravočasno storitev zavarovancem, ki v tem času negodujejo predvsem zaradi predolgih čakalnih dob. Zato pričakujemo celovito razpravo o možnih spremembah v sistemu zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, v katero bomo aktivno vključeni tudi socialni partnerji, kot ključni plačniki in koristniki.
Zadnje dni se ponovno razvnema razprava o nepravilnostih v zdravstvenem sistemu, tudi o uvedbi tako imenovanih »čakalnih dni«, o katerih je ministrica za zdravje spregovorila na nedavni novinarski konferenci. Goreča razprava o enem samem segmentu problematike zdravstvenega absentizma je neprimerna.
Problem predstavljajo tudi vse dolgotrajnejši so postopki diagnosticiranja in zdravljenja. Ti »dolgotrajni postopki« ne jezijo samo zavarovancev, temveč tudi delodajalce, ki imajo zaradi tega negativne, predvsem finančne posledice. Iz navedenega razloga se povečuje absentizem, njegovo trajanje - aktivna populacija zavarovancev namreč ni v primernem času sanirana in ponovno na delovnem mestu. Želimo zdravstveni sistem, ki se bo ustrezno odzival in prilagajal potrebam z bolj racionalno in stroškovno učinkovito uporabo razpoložljivih virov vseh nosilcev aktivnosti v sistemu.
Ob pogostih trditvah, da v Sloveniji plačujemo malo za zdravstveno varstvo, naj ponovimo, da so v letu 2015 prihodki ZZZS znašali 2,434 milijarde evrov. Večina je zbrana s prispevkom za zdravstveno zavarovanje, večji delež teh sredstev, kar 39,2%, prispevajo delodajalci. Skupaj z zasebnimi sredstvi smo blizu znesku 3,5 milijarde evrov. Ob tem pa v navedeni znesek ni vključenih niti okoli 250 milijonov evrov, ki jih delodajalci letno neposredno namenijo za nadomestila plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezenskih razlogov ali poškodb. Ob tem jih vsaj še enkrat toliko namenijo za nadomestitev odsotnega delavca, da je njegovo delo opravljeno in da delovni procesi tečejo dalje.
Zato je več kot utemeljena zahteva po zmanjšanju absentizma v Sloveniji. Kako, je seveda stvar konstruktivne razprave. V lanskem letu se je breme odsotnosti povečalo tako za delodajalce kot za ZZZS. Izgubili smo 9,8 milijona delovnih dni, kar je 704.394 izgubljenih delovnih dni več kot leto poprej. Število primerov odsotnosti se je na letni ravni povečalo za več kot 80.000 primerov. Povečuje se tudi število odsotnosti nad 45 dni, nad 1 leto jih je bilo že 4.589. Bolniške odsotnosti se selijo iz industrije v storitveni sektor in iz gospodarskega v javni sektor. Pa se odgovorni v javnem sektorju ustrezno odzivajo na to? Vseskozi se s prstom kaže le na zasebni sektor. Ob tem, da ravno zasebni sektor vse več sredstev vlaga v promocijo zdravja na delovnem mestu in s tem poskuša vplivati na zmanjšanje zdravstvenega absentizma.
Nujen je celovit razmislek o ustreznih ukrepih, kot so: časovna omejitev prejemanja nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, uvedba »čakalnih dni« oziroma limitiranje letnega števila plačanih dni iz tega naslova, višina nadomestil, ki so pri nas še vedno med najvišjimi v Evropi, itd. Ob tem bomo ponovno izpostavili našo zahtevo, da se skrajša število dni odsotnosti zaradi bolezni in poškodb izven dela, za katere plačuje delodajalec nadomestilo plače iz sedanjih 30 delovnih dni na 20, na letno največ 90 dni. Evropa pozna številne rešitve in nekatere izmed njih bi ustrezno učinkovale tudi pri nas.
Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Pričakujemo, da se bomo pred pisanjem zakonskih podlag sporazumeli o izhodiščih in ciljih zdravstvene reforme in poiskali kompromisne rešitve. Dejstvo je, da so v Sloveniji davki na delo in potrošnjo nadpovprečni in jih ni mogoče povečevati. Prav nasprotno. Zahtevamo racionalno obnašanje vseh, politike, izvajalcev in zavarovancev, ki bi v prihodnje omogočilo tudi zniževanje teh obveznosti.«