Zapri

Stališča in komentarji


Komentar GZS: Podjetja so že plačala za davčno prestrukturiranje

Da ne bi pozabili: podjetja so v zadnjem letu in pol iz naslova dodatnih obremenitev nekaterih oblik dela v javne blagajne prispevala dodatnih 150 milijonov evrov. Nikdar pa ni bila izpolnjena zahteva, da se ob tem plače iz rednega delovnega razmerja razbremenijo.

Naša ključna zahteva ostaja poleg razbremenitve plač tudi razbremenitev gospodarstva. Samo oboje  bi posledično prineslo občutno več delovnih mest, ki jih v Sloveniji nujno potrebujemo.

Za primerjavo:

Z zgoraj omenjenimi 150 milijoni evrov bi lahko plačali 6.000 osebam povprečno letno bruto bruto plačo, vključno z regresom, malico in prevozom. Podjetja so torej svoje že prispevala.

Zakaj jim finančno ministrstvo zdaj hoče podjetjem naprtiti še višji davek od dohodka pravnih oseb? Za večino gospodarstva bi namreč to pomenilo še dodatno breme. Medtem pa se vlada z javnimi uslužbenci uradno še vedno pogaja o njihovi zahtevi za več kot 300 milijonski dvig plač!

To pomeni, da Vlada razbremenitev nekaterih plač želi pokriti z dodatno obremenitvijo večine podjetij, namesto da bi zmanjšali javno porabo, ki je v Sloveniji po primerljivih Eurostatovih podatkih precej previsoka. Ključni argument ministrstva za finance naj bi bila javnofinančna stabilnost, vendar je pri tem zamolčalo, da je naša javna poraba že sedaj za več kot 600 milijonov evrov višja, kot bi bila, če bi bila na povprečju javne porabe članic EU. Ob vseh neekonomičnih ravnanjih z javnimi sredstvi je zahteva gospodarstva po ustreznem znižanju javne porabe kot viru za razbremenitev plač več kot upravičena.

Povsem jasno je, da večina gospodarstva takšnega predloga ministrstva za finance ne podpira: glas gospodarstva, malih in srednjih podjetij, obrtnikov in podjetnikov, velikih družb je proti predlogu davčnega prestrukturiranja. Na sredinem 5. Vrhu malega gospodarstva je kar 71 odstotkov glasujočih med štirimi predlogi ukrepov, ki bi izboljšalo poslovno okolje za mala in srednja podjetja, kot največjo prioriteto potrdilo ukrep: Nujna je davčna reforma, ne zgolj davčno prestrukturiranje.

Interesi in mnenje manjšine gospodarstvenikov so legitimni, zaradi specifičnih razmer v teh podjetjih. Vendar ne predstavljajo mnenja celotnega gospodarstva, ki je odločno proti dodatnim obremenitvam. Temu mnenju pa sledi tudi večina reprezentativnih delodajalskih organizacij.

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Tudi v koalicijski pogodbi je zapisano, da bo izpeljana davčna reforma – verjetno po temeljitem razmisleku, da so resne davčne spremembe potrebne. Sedaj pa ponujajo kar nekaj; nočejo pa poseči v previsoko javni porabo.«

Fotogalerija