»Ali naj Velika Britanija ostane članica EU ali jo zapusti?« se glasi referendumsko vprašanje, ki je v zadnjem času razdelilo Britance. Pametni denar (»smart money«) ocenjuje 20 % verjetnosti, da se Otočani odločijo za samostojnost.

Negativni učinki izstopa bi prevladali

Že veliko časa ni bilo na voljo toliko različnih analiz in mnenj o referendumu v kateri od evropskih držav, kot se to dogaja pri aktualnem v Veliki Britaniji. Tudi ocene učinkov so različne, pri čemer prednjačijo institucije, ki v primeru izstopa Velike Britanije napovedujejo padec tako britanskega kot evropskega gospodarstva.

Ocene učinkov so močno odvisne od predpostavk v projekcijah, ki pa so lahko sila različne. Malo je verjetno, da bi EU izpolnila grožnje, ki so jih izrekli nekateri francoski politiki, zato je negativen vpliv pretirano ocenjen.

Pri Analitiki GZS smo opredelili dva možna scenarija izida ter izračunali učinke. Scenariju A pripisujemo večjo, 80 % verjetnost.

Scenarij A: Britanci ostanejo del EU, izborjene številne koncesije

Izid v prid ohranitve statusa quo bi prinesel Veliki Britaniji številne koncesije, kot so znižanje socialnih transferjev ekonomskim migrantom, brezpogojna ohranitev funta kot samostojne valute, omejitev finančne regulacije za Londonski City in več možnosti pri ohranjanju samostojnosti odločanja. Pozitiven rezultat bi tudi spodbudil:

• RAST INVESTICIJ
  Kar nekaj investicij v predelovalnih dejavnosti čaka na ugoden razplet.
• RAST CEN NEPREMIČNIN
  Umik neznanke bo zopet povečala privlačnost britanskih nepremičnin med tujci, kljub njihovi visoki ceni.
• RAST STORITEV
  Finančna industrija bo pridobila pomembne koncesije napram evropskim tekmicam, kar pomeni možnost pridobivanja novih poslov.

Scenarij B: Ankete se motijo, odločitev volivcev preseneti

Morebiten izid v prid izstopa iz EU bi imel različne vplive na realno gospodarstvo in finančne trge:

• PADEC DELNIŠKIH TRGOV, NEGATIVNE OBRESTNE MERE PRI VARNIH OBVEZNICAH

Delniški trgi bi lahko v paniki izgubili 5 do 10 % svoje vrednosti (70 % verjetnost), lahko tudi več kot 10 % (30 % verjetnost). Nezaupanje med bankami v evroobmočju bi se zopet povečalo, ECB bi sprejela ukrepe za povečanje likvidnosti ter bi verjetno dlje časa držala obrestne mere nizko. Podobno bi veljalo za ameriški FED. Kratkoročna reakcija trga bi bila po podobnih izkušnjah v preteklosti pretirana, odražala pa bi presenečenje tržnih udeležencev nad izidom. Hedge skladi, ki veljajo za bolj poučene vlagatelje, britanskemu izstopu pripisujejo zgolj 20 % verjetnost. Takšna odločitev bi sprožila vrsto mehanizmov, s katerimi varujejo svoje strategije in ki bi vplivali na padce cen.

• PADEC FUNTA, KREPITEV DOLARJA, EVRO NEZNANKA

Funt bi upadel proti košarici tujih valut, dolar in švicarski frank bi se okrepila kot varni valuti, najbrž tudi zlato. Evro bi proti funtu nekoliko pridobil, vendar bi proti dolarju izgubil.

• NEGOTOVOST GLEDE ENOTNEGA TRGA

Glavna skrb britanske storitvene ekonomije je prost pretok kapitala, še posebej zaradi močne finančne industrije, ki konkurira francoski in nemški. Za evropsko stran sta pomembna prost pretok blaga in ljudi. To je relevantno za glavne evropske izvoznike v Veliko Britanijo ter tudi iskalce delovnih mest iz vzhodne Evrope. Zaradi vzajemnih interesov bi bil gentlemanski dogovor precej verjeten, saj bi v nasprotnem primeru izgubili obe strani zaradi uvedbe recipročnih ukrepov, ki bi prizadeli nasprotno stran

Kontekst Slovenije: blažji šok z zamikom

Pretres na finančnih trgih ne bi smel imeti večjega vpliva na Slovenijo, razen z dvigom zahtevane donosnosti na državni dolg. Ker pa denarne rezerve znašajo 18 % BDP, je malo verjetno, da bi se zahtevana donosnost drastično povečala. V realnem gospodarstvu bi se nekatera naročila lahko zamaknila, sploh tista vezana na avtomobilsko industrijo. Izvoz zdravil ne bi bil prizadet. Prihod britanskih turistov, ki ustvarijo 2,6 % vseh turističnih prenočitev, bi se zaradi padca funta zmanjšal. Slovenija bi bila med manj prizadetimi članicami EU.

Opomba:

*Odločitev o ostanku Velike Britanije v EU