GZS zahteva celovito zdravstveno reformo:

-       ki bo zagotovila učinkovito in kakovostno delovanje zdravstvenega sistema in odpravila sistemske anomalije, ki jih mediji razkrivajo že skoraj vsak dan,

-       ki ne bo izničila učinkov davčnega prestrukturiranja in motivacije razvojnih kadrov z novim načinom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,

-       ki ne bo omogočila v povprečju skoraj 50-krat višja dodatna plačila zdravnikom, kot bodo delovno aktivni dobili z davčnim prestrukturiranjem.

 

Stanje v zdravstvenem sistemu, razkritja številnih anomalij in podpis sporazuma s sindikatom Fides povzročajo nevarne razmere, tako za zdravstvo, kot tudi realno grožnjo za javne finance v Republiki Sloveniji.

1.   Nujna je odločna in korenita reforma organizacije zdravstva.

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že leta opozarja, da je najprej nujna celovita reforma zdravstvenega sistema, ki bi zagotovila ne le ustrezno financiranje, temveč tudi racionalno in stroškovno učinkovito organizacijo zdravstvenega varstva. Takšna reforma mora onemogočiti sistemske nepravilnosti in nedoslednosti, ki nas danes vse skupaj, predvsem pa davkoplačevalce, paciente in gospodarstvo, drago stanejo.

Kot reprezentativni predstavniki gospodarstva, ki je ključen plačnik v javno zdravstveno blagajno, utemeljeno pričakujemo, da bomo pomemben deležnik in sogovornik ministrstva pri pripravi nove zakonodaje, še posebej zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Razočarani smo, ker se razprava v politiki in javnosti vrti le okoli dodatnih plačil zdravnikom in ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poudarjamo, da pri tem celo mešamo jabolka in hruške, saj naj bi davkoplačevalce predvidoma obremenili s prispevkom oziroma davkom tako iz dohodka od dela, kapitala ali tudi premoženja.

2.   Vlada jemlje, kar je dala pri davčnem prestrukturiranju

Predvidevamo, da bo največji delež te nove obremenitve padel ravno na tiste zavarovance, ki naj bi jim z novim letom uveljavljeno davčno prestrukturiranje prineslo nekaj več neto prihodkov. Se pravi, z eno roko dam, z drugo vzamem! Argumenti, da naj bi z davčnim prestrukturiranjem, ki je bilo že tako mizerno, spodbudili dodatno predvsem razvojne kadre, bi v tem primeru povsem izpuhteli.

Poudarjamo, da ravno ta kategorija zavarovancev že sedaj največ prispeva v zdravstveno blagajno iz svojih bruto plač. Ker nimamo uveljavljene socialne oziroma razvojne kapice, bo tako njihov prispevek daleč nad tistim, kar bi bilo primerno, motivacijsko in skladno s pravicami.

3.   Davkoplačevalcem jemljejo, zdravnikom pa delijo

Četudi ne bi spremenili dopolnilnega zavarovanja, je razkorak med tistim, kar bodo dobili zdravniki, in kar je dobila večina zaposlenih, enormna. Z davčnim prestrukturiranjem je Vlada RS vsem zaposlenim, vključujoč zdravnike, namenila v povprečju 110 evrov letno višje neto plače na zaposlenega (skupaj 90 milijonov evrov za približno 800.000 delovno aktivnih).

Po drugi strani sporazum s Fidesom predvideva v povprečju kar 5.300 evrov letno več za zdravnike, kar je skoraj 50-krat več kot za večino zaposlenih v državi (36 milijonov evrov za okoli 6.800 zdravnikov)! 

4.   Ali bomo polnili blagajno, da bodo anomalije lahko še večje?

Skrbi nas, da bo v predlogu nove zakonodaje premalo rešitev, ki bi naslavljale ključne slabosti slovenskega zdravstvenega sistema. Dejstvo je, da ima slaba dostopnost do javnega zdravstva zaradi predolgih čakalnih dob za specialistične in operativne posege negativne posledice za bolnike, pa tudi za gospodarstvo, saj se bolniška odsotnost povečuje, z njo pa tudi finančno breme gospodarskih subjektov. Stavka zdravnikov je razmere le še poslabšala.

Deklaracija Zdravniške zbornice Slovenije za izhod javnega zdravstva iz krize je zaskrbljujoča, saj se usmerja predvsem v iskanje novih finančnih virov, v dvig prispevne stopnje. Tudi sporazum, podpisan s sindikatom Fides, vidimo predvsem kot izhodišče za dodatno nagrajevanje zdravnikov, večje stroške javnega sektorja in seveda tudi nove zahteve zaposlenih v zdravstvu. Slednje plačujejo davkoplačevalci in gospodarstvo, ki je s številnimi ukrepi racionalizacije poslovanja in zmanjšanja zaposlenih v letih krize, ponovno v boljši kondiciji in dosega dobre ekonomske rezultate. Za nagrado pa prejmejo še večje prelivanje denarja v javni sektor.

5.   Zahteva: uredite najprej zdravstveni sistem

Bojimo se, da bo večji priliv denarja v zdravstvo, brez korenitih reformnih posegov v njegovo organizacijo in optimizacijo, vnovič zgolj potuha za še večje sistemske anomalije. Zato zahtevamo ukrepe za:

-       optimalno mrežo in boljšo organizacijo zdravstvenih izvajalcev,

-       usposobljen in odgovoren menedžment,

-       ureditev javnega naročanja tako, da izvajalci zdravstvenih storitev praviloma ne bodo naročali opreme in ves ostali medicinski material vsak zase, ga preplačevali in neutemeljeno trošili naš denar, o čemer nas vsakodnevno obveščajo tudi mediji,

-       centralizirano naročanje in jasne standarde na področju medicinske opreme in materiala ter zdravil, ki bi zagotovo prinesli velike prihranke.

 Marjan Mačkošek, predsednik GZS: »Zdravstvena politika se na naše pozive odziva predvsem z zahtevami po dodatnih finančnih sredstvih. Obremenitev stroška dela je že sedaj previsoka, zato ne pristajamo na nove finančne obremenitve, ne gospodarstva ne delovno aktivnih prebivalcev Republike Slovenije.«