Ali več denarja za zdravstvo pomeni tudi rešitev ključnih problemov? Zdravstvena reforma naj bi po obljubah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc skrajšala čakalne vrste. Ali to pomeni, da bo zdravstvo bistveno bolje organizirano?
Ključni zakon, ki je bil predstavljen v okviru »zdravstvene reforme«, je Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ampak to ni dovolj za celovito presojo učinkov na izboljšanje zdravstvenega sistema.
Optimizacija in racionalizacija zdravstva bi morali biti ključni predpostavki za vzdržnost financiranja in izpolnjevanje danih obljub o krajših čakalnih vrstah. To bi bilo edino korektno do pacientov in vplačnikov sredstev v zdravstveni sistem. Dostopno, kakovostno in tudi učinkovito zdravstvo bi morala biti prioriteta vsake koalicije. Dostopnost, kakovost in učinkovitost zdravstva pa ne zahtevata nujno dodatnih finančnih sredstev in virov, še posebej, če se na strani racionalizacije zdravstva ni zgodilo skoraj nič.
Prvič po 24 letih smo tako po besedah ministrice dobili nov Predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zakonu, ki bo sodoben in bo zagotavljal tudi dolgoročno financiranje. Po drugi strani pa je zdravstvo v zadnjih 24 letih postalo vedno bolj netransparentno, neracionalno in neučinkovito.
Zato je težko napovedati, kakšni so učinki, ki naj bi jih ta reforma prinesla. Še posebej, ker smo analizo financiranja zdravstvenega sistema prejeli v okrnjeni obliki, zelo pozno in še to samo zaradi konkretne zahteve vseh delodajalskih organizacij. Pričakujemo, da bodo ti učinki natančneje pojasnjeni na ponedeljkovi seji Ekonomsko socialnega sveta (ESS). Dejstvo namreč je da je brez konkretnih podatkov težko oceniti sprejemljivost in posledice sprememb te »reforme« na gospodarstvo.
Prav tako pričakujemo, da bo v okviru SME testa (učinkov reforme na gospodarstvo) narejena temeljita analiza , še posebej na segment malih in srednjih podjetij.
Na GZS že vsa leta ponavljamo, da ne moremo in ne bomo pristali na večje obremenitve in večje prilive v zdravstveno blagajno. Nujna je celovita obravnava in ureditev zakonodaje, ki bo zagotovila racionalno porabo sredstev.
Mag. Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS: »Kako bomo preprečili zlorabe, zmanjšali stroške materiala, zdravil, opredelili zdravstveno mrežo, ter razmejili javno od zasebnega zdravstva, ter s tem zmanjšali korupcijo? Teh odgovor še vedno nismo slišali.«