Zapri

Stališča in komentarji


Omejitev naraščanja izdatkov javnih blagajn zaradi demografskih sprememb z novo pokojninsko reformo 2020

Demografske spremembe naravnost kličejo po reformi pokojninskega in invalidskega sistema. Demografske spremembe nakazujejo staranje prebivalstva in vse manjši delež mladih. Zmanjšuje se število in povprečna pokojninska doba mladih zavarovancev od 15-34 let starosti (v letu 2002 smo imeli 294.384 zavarovancev s 7 leti in 4 meseci pokojninske dobe, v letu 2017 pa le 238.352 zavarovancev s 5 let pokojninske dobe, kljub temu, da so v to številko všteti tudi tisti zavarovanci, ki delajo preko študentske napotnice).

 Delež prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja v številu prebivalcev Slovenije se povečuje. Konec septembra 2017 je znašal 29,9 % (v letu 2016 29,6 %, v letu 2013 29,2 %). V letu 2017 je bilo povprečno samo 29 % prejemnikov starostne pokojnine, ki so se upokojili z dopolnjeno pokojninsko dobo 40 let ali več. V lanskem letu so ženske uveljavile starostno pokojnino v povprečju s 37 leti in 4 meseci, moški pa s 36 leti in 11 meseci pokojninske dobe, kar predstavlja v primerjavi z letom 2016 pri ženskah povečanje za 2 meseca, pri moških pa zmanjšanje za 7 mesecev. Povprečna doba prejemanja pokojnine uživalcev, ki jim je prenehala pravica do pokojnine, pa raste. Razmerje med številom zavarovancev in prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja se je  v letu 2017 povečalo v primerjavi z letom 2016 in znaša 1,45 (vključeno tudi študentsko delo!). V času od leta 2008 je število zavarovancev poraslo za 10.229 (1,1 %), število vseh prejemnikov pokojnin za 87.748 (16,6 %), število prejemnikov starostne pokojnine pa kar za 97.461 (28,4 %). Kljub višji ravni povprečnih pokojnin v letu 2017 so bila razmerja med povprečnimi pokojninami in povprečno plačo nižja, kar pomeni njeno realno zmanjšanje za 0,2 %.

Za delodajalce je izredno pomembno področje tudi poklicno zavarovanje, ki trenutno ni ustrezno urejeno, saj niso ustrezno urejeno podlage, ki bi zagotavljale ustrezno socialno zavarovanje, za povečana tveganja na podlagi vnaprej določenih meril in kriterijev.

Zavedamo se, da mora biti pokojnina v takšni višini, da zagotavlja dostojno življenje upokojencem. Zato smo se strinjali s tem, da sledimo cilju, da se postopno doseže višina pokojnin z najnižjo nadomestitveno stopnjo 70 %, ob dejstvu, da se v ta znesek vštejejo prihodki upokojenca iz I. in II. stebra.

Formula za usklajevanje pokojnin mora biti vnaprej sistemsko določena na način, da preprečuje posege v njeno ureditev ter zagotavlja ohranjanje realne vrednosti višine pokojnin.

Menimo, da bi bilo treba razmisliti o možnosti ureditve področja invalidskega zavarovanja v posebnem zakonu in sicer na način, da postane poklicna rehabilitacija temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja.

Dogovor s politiko v preteklem letu je šel v smer, da se nova zakonodaja na tem področju sprejme do leta 2020 in uveljavi postopoma in z dogovorjenimi ustrezno dolgimi prehodnimi obdobje. To je bila izrecna zahteva Gospodarske zbornice Slovenije.

Nenazadnje smo podpisali tudi Usklajena izhodišča za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, ki predvidevajo finančno vzdržnost pokojninskega sistema, z odhodki za pokojnine v višini, ki so-prispevajo k finančni vzdržnosti celotnih javnih financ. Zavedamo se, da bodo demografski trendi z večanjem števila starejše populacije prinesli dodatne finančne obveznosti, ne samo za pokojninsko blagajno, temveč tudi zdravstveno, za dolgotrajno oskrbo in še marsikaj drugega. Zato sta dvig dejanske upokojitvene starosti in podaljševanje delovne aktivnosti nujnost. Ob tem je treba razmišljati  o dodatnih oziroma višjih spodbudah za zavarovance in delodajalce z namenom podaljševanja delovne aktivnosti. Dodatno pokojninsko zavarovanje mora biti nadgradnja višine dohodka v času upokojitve, zato pričakujemo večjo pripravljenost zakonodajalca, da pristane na dvig davčne olajšave za premijo tega zavarovanja.

Fotogalerija