Zapri

Stališča in komentarji


Uvedba sistemskega financiranja lokalnih skupnosti skozi davek na nepremičnine

Priprava in uvedba novega sistema obdavčitve nepremičnin mora biti usmerjena v doseganje zlasti naslednjih ključnih gospodarskih in drugih razvojnih ciljev v interesu državljanov in gospodarskih ter drugih subjektov, kakor tudi države in lokalnih skupnosti.

Na podlagi strokovnega usklajevanja ključnih deležnikov, Gospodarske zbornice Slovenije, Inženirske zbornice Slovenije Slovenskega nepremičninskega združenja – FIABCI, Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije, Združenje lastnikov nepremičnin v Sloveniji – ZLAN so bili opredeljeni širši razvojni in narodno-gospodarski cilji in učinki (zagotoviti izvedbo celovitega sistema javnih evidenc o nepremičninah, ki niso samo osnovni pogoj za množično vrednotenje nepremičnin in njihovo obdavčitev, temveč predvsem tudi za načrtovanje socialne, davčne in drugih politik, stanovanjske politike, družinske politike, politike urejanja prostora ter s tem izboljšanja pogojev za naložbe domačih in tujih investitorjev. Uvedba davka mora zagotoviti sorazmerno in bolj enakopravno obremenitev lastnikov nepremičnin v primerjavi z dosedanjimi tremi davščinami.

Predlagamo, da naj bo davek na nepremičnine v celoti prihodek lokalnih skupnosti, s čimer se bo povečalo prihodke lokalnih skupnosti iz tega naslova kot dolgoročnega stabilnega finančnega vira za izvajanje njihovih nalog.  

 Preko povečane postopne obremenitve nepremičnega in drugega premoženja omogočiti znižanje obremenitve plač zaposlenih in stroškov dela ter še posebej socialnih prispevkov, saj se bodo dosedanja namenska sredstva iz državnega proračuna za financiranje delovanja lokalnih skupnosti (glavarina) lahko relativno znižala in s tem tudi realno omogočila znižanje plač, stroškov dela ter tudi socialnih prispevkov;

 Osnovno izhodišče uvedbe novega davka naj bo, da se v povprečju naj ne bi povečala obremenitev zavezancev od dosedanjih dajatev na nepremičnine, ker se bo zaradi povečanega zajema vseh nepremičnin realno zvišala skupna davčna osnova in s tem tudi prihodki lokalnih skupnosti.

Cilj: povečati prihodke lokalnih skupnosti iz tega naslova od sedanjih 0,6% BDP k poprečju EU (postopno približevanje).

Predmet obdavčitve – na podlagi posplošene vrednosti se obdavčijo vse nepremičnine ne glede na lastništvo (država, občine, drugi javno-pravni subjekti, zasebni lastniki in civilno-pravne osebe-cerkev, društva itd.) in namembnost rabe posameznih nepremičnin.

Davčne
  stopnje - glede na to, da bo osnova za davek posplošena vrednost nepremičnine, naj bodo vse nepremičnine (stanovanjske, poslovne, druge) enako obremenjene (enaka davčna stopnja) ne glede na namen rabe in lastništvo, pri stanovanjskih nepremičninah pa naj se upošteva določene površine stanovanja kot socialna kategorija z znižanjem davčne stopnje za določen obseg stanovanjske površine.

 Za zagotovitev večje pravne varnosti in stabilnosti sistema je treba zagotoviti ustrezno stopnjo pravilnosti in predhodne pravne stabilizacije vseh podatkov ki so uporabljeni v postopku obdavčitve (vplivajo na davčno osnovo in/ali davčno stopnjo)

 Osnovne davčne stopnje je treba urediti v celoti v zakonu (ZDN), pri tem pa z zakonom dovoliti razpone občinam pri povečevanju ali zmanjševanju zakonsko določenih stopenj.

 

 

 

Fotogalerija