Temeljno pravno podlago za opravljanje dela v Slovenije predstavlja pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Vse druge zakonite oblike dela, se prepogosto tretirajo kot neprimerne. O prekarnosti lahko govorimo samo takrat, ko se atipične oblike dela uporabljajo nezakonito. Se pravi, da govorimo o tako imenovanih prikritih delovnih razmerjih, ko se razmerje med delavcem in delodajalcem prikazuje drugače kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite delavca oziroma zaradi izogibanja plačilu prispevkov in davkov.
Tudi iz zakonite uporabe atipičnih oblik dela lahko izhajajo negativne posledice za pravno, ekonomsko in socialno varnost. Nivo teh pravic glede na posamezno obravnavano atipično obliko dela seveda variira glede na namen in normativno ureditev in je nižja kot pri pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas.
Spremembe v delovnem okolju so vse hitrejše in globje. Nove tehnologije v celoti spreminjajo načine, kako živimo in delamo ( novi načini organizacije dela, nova delitev dela na globalni ravni in demografske spremembe!) kot tudi načine kako razmišljamo in dojemamo sebe, zato se atipične oblike dela krepijo in se bodo tudi v prihodnje. Narava in vsebina dela se spreminjata, kar neposredno vpliva tudi na spremembe razmerja delavec- delodajalec.
V Sloveniji tako kot v večini drugih držav poteka proces krepitve storitvenega sektorja. Na tem področju ima Slovenije še rezerve, saj je po številu zaposlenih v storitveni dejavnosti pod povprečjem EU. Krepitev storitvenega sektorja in vse večje število mikro podjetij bo neposredno vplivalo na porast uporabe atipičnih oblik dela.
Reforma trga dela iz leta 2013 je imela glavni cilj zmanjšati segmentacijo na trgu dela med pogodbami o zaposlitvi za določen čas in pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas. Sprejete spremembe so vplivale na manjšo zadržanost delodajalcev do zaposlovanja za nedoločen čas. Povečano zaposlovanje za nedoločen čas je bilo v naslednjih letih najbolj izrazito med mladimi.
Preglednica: Število zaposlenih za nedoločen, določen čas, študentsko delo in druge oblike dela (v tisoč)
Leto 2008Q4 2015Q4 2016Q4 2017Q4
zaposleni skupaj 863 771 795 830
zaposleni ned. čas 716 634 661 690
zaposleni dol. čas 99 101 99 104
študentsko delo 39 26 26 25
druge oblike dela 9 10 9 11
Vir: SURS
Iz zgornje preglednice izhaja, da smo imeli konec lanskega leta večji delež zaposlenih za nedoločen čas med vsemi zaposlenimi, in sicer 83,1%, kot zadnji kvartal leta 2008 ( 82,9%). Rahlo se je povečalo število zaposlenih za določen čas in sicer iz 11,47% v zadnjem kvartalu 2008 na 12,53% v zadnjem kvartalu lanskega leta.
Vendar pa je, ne glede na še vedno relativno velik delež novo sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, pomembno, v kolikšni meri so takšne zaposlitve prehodnega značaja. Delež začasnih zaposlitev, ki so bile v letu 2014 glede na predhodno leto spremenjene v zaposlitev za nedoločen čas, je znašal 49,5%, kar je za 12,9 o.t. več kot leta 2012. Ta trend je viden v vseh naslednjih letih in uvršča Slovenijo med države z največjim deležem prehodov v zaposlitev za nedoločen čas.
Preglednica: Prehodi po tipu pogodbe, prehod iz zaposlitve za določen čas v zaposlitev za nedoločen čas (vir: OECD)
Leto 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016
EU-28 25,6 24,7 24,4 22,8 23,0 23,7 ni podatka
Slovenija 31,8 37,9 36,6 36,9 49,5 37,1 40,6
Preglednica: Delež samozaposlenih v skupni zaposlenosti, starost 15-64, EU in Slovenija, 2011-2016 (vir: OECD)
Leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016
EU-28 16,7 16,7 16,5 16,4 16,1 15,8
Slovenija 16,8 16,2 16,9 18,6 16,5 14,2
Iz zgornje preglednice izhaja, da je delež samozaposlenih v Sloveniji pod povprečjem EU28.
Pomemben pa je tudi naslednji podatek EUROFUND (European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions) objavljen v zborniku št.6 European Working Conditions Survey 2017. Na vprašanje, kaj je bil glavni razlog za vašo samozaposlitev je velika večina, kar 61% anketiranih v Sloveniji, odgovorilo, da je bil ključni razlog lastna osebna odločitev vezana na prednosti takšne oblike dela (mainly through own personal preferences) , in ne dejstvo, da niso imeli druge možnosti zaposlitve (samo 17% odgovorov). S temi odstotki odgovorov je Slovenija v povprečju EU, slabše so uvrščene tudi številne razvitejše države kot so Švica, Nemčija, Italija, Avstrija, Španija pa tudi države kot so Litva, Latvija in Estonija, Poljska, Češka, Madžarska, Portugalska, s katerimi se radi primerjamo ter vse balkanske države.
Prihodnost dela prinaša precej izzivov, ki jih bo treba nasloviti in premisliti:
- možnost uvedbe paritetnih skladov v posameznih dejavnostih
- možnost uvedbe enotne pogodbe o zaposlitvi
- možnost razširitve uporabe pogodbe o začasnem in občasnem delu, ki bo naslavljala predvsem zaposlovanje v bolj projektne oblike dela, še posebej ob nadaljnjih rasti storitvenega sektorja
- premislek o vzpostavitvi enostavnejšega in stroškovno učinkovitejšega dela za krajši delovni čas, delo pri dveh ali več delodajalcih in delo »od doma«.