Vlada naj končno sprejme odločitev glede trase in začne z nadaljnjimi ukrepi za čim hitrejši začetek gradnje razvojne osi na tem območju. Izpolni naj obljubo in še pred koncem leta 2016 sprejme državni prostorski načrt (DPN) za odsek Šentrupert-Velenje jug. Sprejetje DPN je namreč tudi nujna osnova za prihodnje aktivnosti, ki bi omogočale pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev za financiranje gradnje tretje razvojne osi. Nobena druga trasa ne more več biti alternativa v DPN načrtovani trasi, saj bi lahko imelo vsakršno nadaljnje odlašanje in posledično časovni zamik gradnje hitre ceste usodne posledice za naše gospodarstvo.
Vlada RS je v zadnjih mesecih sprejela nekaj odločitev, ki jasno kažejo, da ne opravlja vloge dobrega gospodarja javnih blagajn v imenu davkoplačevalcev in da s tem resno poslabšuje poslovno okolje in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Obenem pa zapostavlja večino zaposlenih v gospodarstvu, ki bodo ob takšni politiki, poleg gospodarstva, najbolj dodatno obremenjeni pri svojih plačah.
Brzdanje apetitov v javnem sektorju je nujno, da ne bi spet padli na izpitu javno-finančne vzdržnosti in dodatno obremenjevali gospodarstva. Slednje vodi v nižje plače javnih uslužbencev na srednji in dolg rok.
Dolar bo šibkejši, cene surovin bodo padle (fosilna goriva, nafta, premog, plin), cena zlata pa bo še narasla. Koliko bo to kratkoročni, koliko pa bolj dolgoročni učinek?
Ne glede na končen izid volitev bo v ZDA zmagal ekonomski nacionalizem, država pa bo zelo zadržana do novih trgovinskih sporazumov.
Slovenija je ponovno zabeležila višjo rast od povprečja EU, hkrati pa zaostajamo za rastmi nekaterih Višegrajskih držav. Zato so potrebne strukturne spremembe za dolgoročno rast.
Retroaktivni pregledi podjetij, s katerimi se preverja njihova upravičenost do davčne olajšave za raziskave in razvoj do leta 2012 nazaj, so nezakoniti in neupravičeni.
Skupina poslancev je v obravnavo v Državni zbor RS poslala predlog priporocil vladi o nujnih sistemskih in strukturnih ukrepih za nov razvojni zagon gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. Odbor za gospodarstvo bo o tem razpravljal konec junija, celoten Državni zbor pa na redni julijski seji.
Gradbeniški poklici imajo prihodnost in potencial, pravi Jože Renar, direktor Zbornice gradbeništva in IGM, ki deluje v okviru GZS. V naslednjih letih bo v Sloveniji javni investicijski potencial ponovno relativno velik. Obeta se izgradnja več državnih projektov, kot so 2. tir Koper-Divača, 2. cev predora Karavanke, dokončanje avtocestnega križa ter 3. razvojna os. Pričakovati je tudi temeljito prenovo dotrajanih državnih cest. Zasebni in javni investitorji bodo v še večji meri prenavljali starejši stanovanjski in nestanovanjski stavbni fond. Večja bo tudi potreba po izgradnji novih (nizkoenergijskih in »pametnih«) večstanovanjskih objektov.
- 44% anketiranih družb v tujem lastništvu pri svojih zaposlenih pogreša tehnična znanja. - Delež diplomantov tehničnih področij v Sloveniji je le 31,6-odstoten in tako precej nižji kot velja za višegrajsko skupino (40,2%) oz. za povprečje EU (34,9%). - Delež prispevkov za socialno varnost v BDP-ju je po podatkih OECD (Economic Surveys, maj 2015) v Sloveniji 14,8%, medtem ko je tako v višegrajskih državah (13,3%) kot v povprečju EU-15 (10,9%) nižji.