Zapri

Stališča in komentarji


GZS na ESS o socialnem dialogu

Ljubljana, 26. oktober 2018 – Predstavniki GZS so na današnji seji ESS izpostavili pomen vloge Ekonomsko socialnega sveta v socialnem dialogu ter predlog pristopa k oblikovanju novega socialnega sporazuma.

ODGOVOR NA ČLANEK MIHE MAZZINIJA

S kakšnimi nameni se brez kančka spoštovanja delijo nasveti o spoštovanju? Miha Mazzini je mojster besede, zato so njegove kolumne odmevne. Misli so zapisane prepričljivo, zato jim nepoučeni bralec sledi in pritrjuje ne samo takrat, ko so te utemeljene, temveč tudi, ko so le plod avtorjeve zgrešene interpretacije. Z marsikatero slovensko problematiko, ki jo Mazzini izpostavlja, se poistovetimo - z zahtevo po meritokraciji, s spoštovanjem človeka, s spodbujanjem kreativnosti ipd. Nesprejemljiv, nespoštljiv in neargumentiran pa je prispevek »Kateri slovenski podjetniki so spoštovani in kateri ne?« (8.10.2018), v katerem Mazzini ponovno bombardira GZS, ki ji pripisuje zagovorništvo »kraj, malverzacij, suženjskega dela, izkoriščanja, tehnološke zaostalosti, odvisnosti od poceni delovne sile, prekarnega dela in slabega vodenja«.

Ožigosana minimalna plača

Ožigosana minimalna plača

Priznajmo si, minimalna plača, 'minimalc' ima negativen predznak. Podjetja nerada priznamo, da imamo zaposlene z minimalnimi plačami. Redko se spuščamo v razprave o tej temi, saj bi nas lahko hitro ožigosali, da imamo premalo socialnega čuta ali še česa hujšega.

Ob splavitvi koalicijske pogodbe

Ob splavitvi koalicijske pogodbe

Ob splavitvi koalicijske pogodbe je v gospodarstvu upravičeno zavrelo. Ne toliko zaradi številnih, po naših ocenah skoraj dodatni dve milijardi vrednih obljub na področju zdravstva, sociale, javnega sektorja in infrastrukture, temveč predvsem zaradi napovedanih povečanih davčnih bremen, s katerimi bi povečano javno porabo pokrili.

Gospodarska zbornica Slovenije protestira

Spodnje protestno pismo generalne direktorice GZS mag. Sonje Šmuc v zvezi z včerajšnjo izjavo Luke Mesca smo posredovali tudi Državnemu zboru RS in koalicijskim strankam.

Apel k zmerni, razvojno usmerjeni vladi s posluhom za gospodarstvo

Apeliramo, da politične stranke v pogajanjih za sestavo nove vladne koalicije presežejo ideološke razlike, saj imajo v številnih primerih zelo podobna stališča do gospodarskih tem in ciljev, ki so pred Slovenijo. Na tej osnovi se vsekakor da doseči želene rezultate. Nova vladna koalicija bi morala biti močna, z jasno definiranimi zavezami, hkrati pa zmerna in usmerjena v prihodnost. Njen cilj naj bo, da v celotnem mandatu, ki je pred njo, deluje v dobro gospodarstva in s tem državljanov vseh generacij.

Komentar GZS: Trg dela in demografski trendi

V senci težavnega sestavljanja nove vladne koalicije ostajajo številna izjemno pomembna vsebinska vprašanja odprta. Mednje sodi trg dela - pa ne zgolj zaradi svoje rigidnosti, temveč predvsem zaradi demografskih trendov, s katerimi se bo soočala Slovenija v naslednjih desetletjih.

Dodatne ameriške sankcije proti Rusiji morda kmalu uvedene

Ameriški senat razmišlja o sprejetju zakona DETER, ki bo omogočil sprejetje novih sankcij proti Rusiji. Trenutne sankcije ameriškim naftnih družbam prepovedujejo aktivnosti na območju Ruske federacije. Od leta 2014 so v veljavi prepoved uvoza določenih izdelkov, prepoved potovanj 700 ruskim fizičnim osebam ter zamrznitev njihovega premoženja v tujini. Po Trumpovem prevzemu predsedovanja ZDA so te izgnale ruske diplomate, zaprle rusko konzularno predstavništvo ter uvedle sankcije napram dodatnim ljudem, med drugim proti Olegu Deripaski.

Sedem ukrepov za koalicijsko pogodbo

Sedem ukrepov za koalicijsko pogodbo

Na Gospodarski zbornici Slovenije smo letos že sedmič organizirali Vrh malega gospodarstva.

Slovenija potrebuje sposobno, razvojno vlado

Že peto leto zapored je gospodarska rast v Sloveniji visoka. V letošnjem letu bo po naših ocenah znašala med 4 in 5 odstotki. Stopnja anketne brezposelnosti je najnižja po letu 2009. V letu 2017 smo imeli javno-finančni presežek. Zaradi hitre rasti javno-finančnih prihodkov (davki na potrošnjo, prispevki, višji davek na dobiček podjetij …) pričakujemo še višjega tudi v letu 2018. Kljub tem pozitivnim trendom je država močno zadolžena. Samo za obresti letno namenimo 1 milijardo EUR oziroma 500 EUR na državljana. Izdatki države so preveliki, na kar opozarja tudi Evropska komisija. Živimo, kot da bo globalna konjunktura trajala še vsaj deset let, vsi analitiki pa že opozarjajo na nepremičninski balon, pregrete borzne razmere, naraščanje zadolženosti in predvsem na neuspešnost spopadanja z globalnimi problemi – migracijami, trgovinsko vojno, okoljskimi izzivi in surovinskimi omejitvami.