Ljubljana, 31. marec 2016 – Zakon brez pravilne in smiselne uporabe, ki mora zasledovati cilj boljše porabe javnih sredstev in hkrati večjo konkurenčnost slovenskih ponudnikov, ne bo prinesel bistvenih sprememb, pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.
Medtem ko Bruselj sumi v naše javnofinančne napore in vlada ne kaže poguma za resne reforme, gospodarstveniki ponujajo konkretne predloge za nižjo javno porabo: boj proti finančnim anomalijam v visokem šolstvu, ukinitev in zmanjšanje programov, ki proizvajajo nezaposljive kadre, optimizacija skupnih služb in ukinitev nenujnih dejavnosti v javni upravi, reorganizacijo lokalne samouprave …
Slovenija je po enem največjih padcev BDP-ja v obdobju 2008-2013 sicer v zadnjih dveh letih gospodarsko okrevala, vendar je naš BDP še vedno 4 % pod najvišjo vrednostjo doseženo v letu 2008. Po drugi strani so investicije kar 40 % nižje od predkriznega obdobja ter v veliki meri odražajo nezaupanje gospodarstva v temelje gospodarskega okrevanja. Nad 10-odstotni delež slabih posojil je kljub sanaciji bank še vedno eden največjih v evroobmočju. Država ostaja velik lastnik gospodarskih družb.
Visoka gospodarska rast v zadnjem četrtletju (3,3 %) bo verjetno težko ponovljiva. Prebujena zasebna poraba, toda na obzorju nevarnosti za izvoznike.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ugotavljamo, da zniževanju stroška dela delovnega razmerja tudi v letošnjem letu slabo kaže! Prav nasprotno, delodajalci bomo plačali 9,4 mio evrov več prispevkov za zdravstveno varstvo in 17 mio evrov več prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kdaj bo vlada končno razbremenila plače redno zaposlenih?
Po velikosti javne uprave glede na BDP smo na 8. mestu v EU, po velikosti njenega naraščanja pa na 4. mestu.
Ura resnice se bliža, je generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič komentiral rok (konec januarja), do katerega se morajo ministrstva po sklepu treh odborov državnega zbora izreči glede predlaganih ukrepov Manifesta industrijske politike.
Slovenska lesnopredelovalna industrija je vseskozi podpirala zakon o upravljanju gozdov v lasti RS, saj je pričakovala boljšo oskrbo s hlodovino kot doslej. Vendar opozarja, da je novo državno podjetje nujno ustanoviti čimprej, saj bo sicer oskrba lesnopredelovalnih podjetij s hlodovino po prenehanju veljavnosti koncesij konec junija 2016 ogrožena. Ob tem ostro protestira proti današnji odločitvi v DZ, ki bi temu podjetju omogočila tudi predelavo lesa. To bi pomenilo hudo nelojalno konkurenco s strani države!
Skrajni čas je, da resno začnemo graditi II. tir Koper - Divača, saj je strateškega pomena za Slovenijo. Zato odločitev Vlade za ustanovitev projektnega podjetja na podlagi javno-zasebnega partnerstva pozdravljamo. Toda hkrati je nujna zunanja revizija projekta, pravi generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.
Število, zahtevnost in raznolikost nalog strateških razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP) vzbuja upravičen dvom, ali bi bila novoustanovljena partnerstva dejansko sposobna opravljati vse predvidene naloge SRIP-ov. Obstaja tudi bojazen, da bi šlo preveč časa in denarja za vzpostavitev novih struktur na škodo učinkovitega investiranja. Prvi razpis že zamuja. S ciljem, da bi napori povezovanja naših podjetij v soglasju s Strategijo pametne specializacije dejansko rezultirali v izdelkih in storitvah višje dodane vrednosti, novih investicijah in novih delovnih mest, na GZS predlagamo določene spremembe koncepta.