Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva

Oktobra 2010 sta Podjetniško-trgovska zbornica pri GZS in SODS po več kot desetih letih podpisala prenovljeno in posodobljeno kolektivno pogodbo med delavci in podjetji drobnega gospodarstva. Gre za kolektivno pogodbo, katere tradicija sega v leto 1991, saj je bila sklenjena takoj za splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo v letu 1990.

Zadnja veljavna kolektivna pogodba, ki jo je sklenilo Združenje drobnega gospodarstva pri GZS, je bila podpisana konec leta 1999. Prenovljena naslednica te kolektivne pogodbe je torej uspešno živela v praksi več kot deset let.

Rezultat posebne tradicije

Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva je bila dobra podlaga za urejanje razmerij pri manjših delodajalcih, članih Združenja za drobno gospodarstvo, katerega pravni naslednik je GZS – PTZ. Tako kot pogajanja v letu 1999 so tudi pogajanja za prenovo te kolektivne pogodbe v letu 2010 potekala dobro leto dni, po predhodnih pripravah obeh strani in prav tako na pobudo sindikalne strani.

Kolektivna pogodba te vrste je v slovenskem prostoru rezultat tradicije, saj »drobno gospodarstvo« kot termin ni nikoli zajemalo neke izrecne dejavnosti. Vedno pa je pomenilo konglomerat dejavnosti malih podjetij s področja čiščenja, tekstilne industrije, izdelave kovinskih izdelkov, elektroindustrije, male lesarske industrije, dejavnosti frizerskih salonov in druge. Nekaj časa, do spremembe enotne klasifikacije dejavnosti v letu 1996, so bila zajeta v tem združenju vsa invalidska podjetja ne glede na dejavnost. S prehodom na standardno klasifikacijo dejavnosti v letu 2002 se je to spremenilo. Vseeno pa je značilnost tega združenja, zdaj zbornice, da ima največje število sekcij in je zbornica v malem. Poleg te kolektivne pogodbe po novem sklepa tudi kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine, saj je po prenehanju delovanja Združenja za trgovino, GZS – PTZ ponudila podporo tudi malim trgovcem.

Izkušnje z dozdajšnjo kolektivno pogodbo so v praksi optimalne, še posebej, ker sva oba strokovna svetovalca pogajalskih skupin, pokojni kolega Gregor Miklič in jaz, ob izidu broširane izdaje te kolektivne pogodbe v letu 2002 pripravila skupen komentar členov. Tako se je komisija za razlago te kolektivne pogodbe sešla pravzaprav samo dvakrat: prvič po uveljavitvi zakona o delovnih razmerjih in drugič po uveljavitvi »Ropovega dodatka«.

Novosti in spremembe

Stranki kolektivne pogodbe sta pri prenovi te izhajali iz nove delovnopravne zakonodaje, ki je bila sprejeta v tem času, ter zakonskih možnostih, da je za manjše delodajalce mogoče nekatere pravice urediti tudi drugače.

Tako sta pogajalski skupini v besedilo vključili nekatere novosti, ki presegajo običajno urejanje delovnih razmerij na kolektivni ravni, na primer da kolektivna pogodba ureja možnost sklenitve delovnega razmerja za določen čas tudi za dalj časa, kot omejuje zakon, v primerih, ko gre za projektno delo. Na novo sta uredili možnost pripravništva, ki je usahnilo v veliko dejavnostih po letu 2003. Novost kolektivne pogodbe je tudi uvajanje v delo, ki je poseben institut. Posebno skrb pa sta stranki posvetili poglavju reševanja sporov – kolektivnih in individualnih. Tako je ta kolektivna pogodba prva po noveli zakona o delovnih razmerjih v letu 2007 in sprejetju zakona o kolektivnih pogodbah v letu 2006, ki sama ureja možnost nesodnega reševanja ne samo kolektivnih delovnih sporov, temveč tudi in­dividualnih, z arbitražo in mediacijo. Tudi tarifna priloga h kolektivni prilogi obsega predvsem novost na novo opredeljene višine prejemkov iz delovnega razmerja, tako da je v te zneske vključen tako imenovani Ropov dodatek. Kolektivna pogodba drobnega gospodarstva sistematično ureja tudi prejemke iz delovnega razmerja, saj po letu 2005 ni več pravnega vira, ki bi to urejal.

Pogodba ni časovno omejena

Kolektivna pogodba je sklenjena za nedoločen čas. To priča o potrebi obstoja takšne kolektivne pogodbe za člane GZS – PTZ. Na kratko, gre za hvale vredno posodobitev kolektivne pogodbe, ki na novo zgledno ureja tiste institute, ki so se v praksi pokazali kot potrebni ureditve.

Avtorica: Metka Penko Natlačen

V prilogi najdete besedilo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva , ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 94 z dne 26.11.2010.

Skladno s 6. členom KPdg je začela ta kolektivna pogodba veljati v normativnem delu osmi dan po objavi v Uradnem listu RS, torej 4.12.2010. Tarifna priloga pa se je začela uporabljati prvi koledarski dan naslednjega meseca po objavi, torej 1.12.2010.

V Uradnem listu RS, št. 58 z dne 22.7.2011 je bil objavljen Aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi med delavci in družbami drobnega gospodarstva in tako ta kolektivna pogodba, od 23.7.2011, velja tudi za delodajalce, ki so člani GZS-PTZ, ki trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije in so razvrščeni v naslednje podrazrede: šifro dejavnosti 88.101 po SKD 2008, dejavnost invalidskih podjetij.

V Uradnem listu RS št. 4, z dne 19.1.2018 je bil objavljen Sklep o razširjeni veljavnosti Kolektivne pogodbe med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg), na podlagi katerega se od objave dalje veljavnost določb KPdg, razširi na vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost 85.530 – dejavnost vozniških šol, ne glede na članstvo v GZS-Podjetniško trgovski zbornici. Odslej KPdg velja za vse delodajalce z dejavnostjo vozniških šol v Republiki Sloveniji, četudi niso člani nobene delodajalske organizacije.

Na podlagi sprememb, se s 1. 3. 2023 povišajo povračila stroškov v zvezi z delom:

• povračilo stroška prehrane po novem znaša 5,00 EUR na dan,
• povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pa najmanj 80 odstotkov cene javnega prevoza oziroma 0,16 evra na kilometer v primeru, ko ni možnosti javnega prevoza
• nove dnevnice za službena potovanja v Sloveniji znašajo za pot, ki traja:

• nad 6 do 8 ur: 8,00 EUR
• nad 8 do 12 ur: 10,00 EUR
• nad 12 ur: 20,00 EUR

• terenski dodatek po novem znaša 4,00 EUR na dan

Višina regresa za letni dopust se izplača v višini minimalne plače, povečane za 4 odstotke. 

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače se v primeru smrti zakonca ali osebe, ki je z delavcem živela v skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo, smrti otrok, staršev, posvojencev in pastorkov poveča za dodatni dan na 3 dni.

Spremenijo se tudi pogoji za izplačilo solidarnostne pomoči v primeru neprekinjene bolezni in elementarne nesreče in njena višina. Solidarnostna pomoč se izplača na predlog reprezentativnega sindikata, podpisnika kolektivne pogodbe, v višini 500 EUR v naslednjih primerih:

• neprekinjene bolezni, ki traja najmanj 9 mesecev
• elementarne nesreče, ki je prizadela delavca.

Na morebitna vprašanja v zvezi s to kolektivno pogodbo vam bodo svetovali pravni strokovnjaki GZS, zato lahko vprašanja v zvezi s tem naslovite na pravnasluzba@gzs.si.

• KPdg
• Aneks št.1 h KPdg
• Aneks št. 2 h KPdg