GZS-jeva zgodba v času
2023
V letu 2023 je bila GZS intenzivno vpeta v problematiko energetske krize. Opozarjala je na oblikovanje ukrepov, ki bodo slovenski industriji omogočili ohranitev konkurenčnosti. Predvsem energetsko intenzivna industrija je bila namreč na udaru zaradi visokih cen energentov, ki jo je postavljal v neenakovreden položaj v primerjavi s konkurenti iz drugih držav. Zato je GZS vseskozi izpostavljala nujnost oblikovanja primerljivih ukrepov soočanja z energetsko krizo kot v drugih državah EU.
GZS je podprla načrte države na področju OVE virov, vendar je opozorila, da ti viri ne zagotavljajo stabilnega in cenovno konkurenčnega vira energije za industrijo. V kolikor ne želimo ogroziti delovanje industrije v prihodnosti, je treba poleg OVE investirati tudi v jedrsko energijo, ki se je izkazala kot najbolj zanesljiva in konkurenčna. GZS je podprla izgradnjo JEK2 in se zavzemala za čimprejšnjo izvedbo referenduma.
18. aprila je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj s Koordinacijo samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), Rektorsko konferenco Republike Slovenije (RKRS) in Vlado Republike Slovenije podpisala zgodovinski dogovor o strateškem sodelovanju in usklajenem naslavljanju »doline smrti« na področju tehnološkega razvoja in inovacij. Dogovor bo tako pripomogel k doseganju višje kakovosti življenja državljank in državljanov, okoljske vzdržnosti ter visoke dodane vrednosti.
17. maja so člani Skupščine Gospodarske zbornice Slovenije Tiborja Šimonko ponovno izvolili za predsednika GZS za naslednje mandatno obdobje.
Vodstva vseh petih reprezentativnih gospodarskih zbornic in delodajalskih združenj, članic Ekonomsko-socialnega sveta, so z 21. julijem izstopala iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) »vse dotlej, dokler v naši državi ne vzpostavimo enakopravnega tripartitnega socialnega dialoga, ki bo temeljil na spoštovanju Pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta«.
V drugi polovici leta se je 15 gospodarskih in kmetijskih organizacij ter združenj, združilo v Gospodarski krog, s ciljem biti enakovreden sogovornik pri pripravi premišljenih in dolgoročnih po-poplavnih in siceršnjih ukrepov ter sprememb. Nasprotovali so dodatnim obremenitvam, ki so bile naložene gospodarstvu in izrazile prepričanje, da lahko le skupaj – država, gospodarstvo in civilna družba – oblikujejo prihodnost države in družbe ter zagotavljajo blaginjo za vse.
23. oktobra je bil imenovan strokovni odbor za spremljanje reševanja ljubljanskega prometnega vozlišča pri Strateškem svetu za investicije in gradbeništvo GZS.
Mreža zbornic Alpe Adria ima neskončne možnosti za sodelovanje in povezovanje na različnih področjih, so se na 12. predsedniški konferenci mreže zbornic Alpe Adria 9. novembra strinjali predstavniki zbornic iz Slovenije, Italije in Avstrije. Med ključnimi izzivi, ki so jih naslovili, so pomanjkanje kadra, migrantska problematika in infrastrukturni projekti. Letošnjo konferenco, ki se je odvila v Državnem svetu RS, sta gostili Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.
Naša zgodovina se je začela 12. januarja 1851, ko je v Ljubljani pričela delovati prva čez-sektorska gospodarska zbornica na Slovenskem, ustanovljena po odloku Franca Jožefa v okviru Avstrijskega cesarstva.
Skozi vse obdobje našega delovanja ohranjamo tiste družbene vrednote, brez katerih si uspešnega gospodarstva in širše družbe ne moremo predstavljati: družbeno odgovornost, zanesljivost in zaupanje.
Tudi letos nadaljujemo s svojim poslanstvom, to je zastopanje interesov svojih članov hkrati pa se zavzemamo za ohranjanje in dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Tako bomo delovali tudi v prihodnje.
