Zgodovina GZS od 2001 do 2010

2001 - GZS prvič gosti kraljevski obisk. 5. julija s svojo prisotnostjo zbornico počastita Nj. veličanstvo Juan Carlos, kralj Španije ter Njeno veličanstvo španska kraljica Sofia. Spremljata ju takratni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan s soprogo. Sicer GZS obiščejo tudi številni visoki gostje, največ iz področja južne in jugovzhodne Evrope. 16. februarja je na obisku predsednik vlade Slovaške republike Mikulaš Dzurinde. Predsednik vlade Češke republike Miloš Zeman GZS obišče 24. maja, predsednik vlade Portugalske Antonia Guterresa je gost GZS 7. junija. V Zlato knjigo se vpiše tudi predsednik Zbora državljanov zvezne skupščine Zvezne republike Jugoslavije Dragoljub Mičunović. Tega leta postane GZS preko slovenskega nacionalnega odbora članica Mednarodne trgovinske zbornice (ICC)

Nj. veličanstvo Juan Carlos, kralj Španije ter Njeno veličanstvo španska kraljica Sofia

2003 – GZS prvič podeli priznanja GZS za najboljše inovacije na nacionalni ravni.

2003 -  GZS sopodpiše tretji socialni sporazum(za obdobje 2003-2005). Center za tehnološko usposabljanje se preimenuje v Center za poslovno usposabljanje.

Na GZS se zvrstijo številni ugledni gostje. 20. marca GZS obišče predsednik Republike Islandije dr. Olafur Ragnar Grimsson. Skupaj s predsednikom Republike Hrvaške Stjepanom Mesićem 14. maja GZS obišče tudi takratni predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, ki se tudi vpiše v Zlato Knjigo. 9. julija pride predsednik državne skupnosti Srbije in Črne gore Svetozar Marović. Dva meseca kasneje je gost GZS dr. Dragan Čović, predsedujoči predsedstvu BiH, v spremstvu članov predsedstva BiH Sulejmana Tihića in Borislava Paravca. Novembra zbornica gosti še predsednika vlade Ukrajine Viktorja Janukoviča (12. november) in predsednika Republike Poljske Aleksandra Kwašniewskega (14. november).

30. oktobra pred poslopjem GZS slovesno dvignemo zastave članic EU. 

Viktor Janukovič

Aleksander Kwašniewski

dvig zastav EU

2004 - GZS uvede nov pristop na področju načrtovanja in izvajanja svojih nalog po principu merljivosti rezultatov. Med rezultati dela med drugim zapiše:

• sodelovala je pri oblikovanju več kot 76 zakonov in drugih predpisov (zakon o gospodarskih družbah, davčna reforma, podporno okolje za podjetništvo, skladen regionalni razvoj idr.),
• utrdila je socialno partnerstvo za stabilnejše gospodarske razmere. Podpisala je dogovor o politiki plač v zasebnem sektorju, ki je bil podlaga za deindeksacijo plač in socialnih transferjev ter preko svojih združenj podpisala prenove kolektivnih pogodb,
• posebno skrb je namenila podpori slovenskega gospodarstva pri vključevanju na skupni trg EU,
• na svojem spletnem portalu je omogočila podjetjem spremljanje razpisov inponujala povezave na strukturne sklade in programe EU. V tej zvezi je organizirala razne izobraževalne aktivnosti, na katerih je sodelovalo skoraj 2000 udeležencev,
• z ministrstvom za zunanje zadeve je sklenila sporazum o napotitvi svojega predstavnika za trgovinske odnose na veleposlaništvo v Moskvi in s tem poleg lastnih predstavništev v Beogradu, Prištini in Sarajevu krepila sodelovanje z Rusijo in JV Evropo, organizirala je skupinske sejemske predstavitve, poslovne delegacije, idr.,
• z univerzitetnimi ustanovami in drugimi institucijami je sodelovala pri ustanavljanju raziskovalno-razvojnih centrov za posamezna področja in panoge. Dala je pobude za ustanavljanje grozdov in tehnoloških mrež med malimi in velikimi podjetji,

• organizirala več kot 150 konferenc, skupinske udeležbe na 40 sejmih, izvedla več kot 110 seminarjev, posvetov, izobraževanj, delavnic in okroglih miz, razdelila več kot 120.000 pisnih informacij in vsak mesec na 750 naslovov pošiljala v tujino vsa nova gradiva GZS v angleščini, izdala 270 informativnih in strokovnih publikacij in opravila 150.000 posvetovanj,
• obisk prenovljenega portal GZS se je povečal za 20 %, zabeleženih je bilo 3000 obiskov dnevno.

Ustanovi svetovalni center Infopika, kjer na enem mestu nudi različne informacije in nasvete, namenjene malim in srednje velikim podjetjem ter samostojnim podjetnikom. Istega leta GZS prvič podeli tudi nagrado Netko za najboljšo poslovno in upravno spletno stran v Sloveniji. Prav tako prvič podeli nagrade Feniks za projekt leta na področju management consultinga.

Prva polovica leta 2004 je obeležena z obiski pomembnih mednarodnih gostov. Tako GZS 16. marca gosti predsednika Sveta ministrov BiH Adnana Terzića, 18. maja GZS obišče predsednik vlade Črne gore Milo Đukanović, 21. junija je gost predsednik Švicarske konfederacije Joseph Deiss, ki želis svojim obiskom prispevati k čim boljšemu razvoju gospodarskih odnosov med državama. Jon Iliescu, predsednik Romunije, je gost GZS 6. julija.
 

Milo Đukanovič

Adnan Terzić
 

Nj. veličanstvo, švedski kralj Carl XVI Gustaf

Najpomembnejši obisk tega leta je Nj. veličanstva, švedskega kralja Carla XVI Gustafa, ki je na GZS 16. junija.
 

2005 - Pri GZS začnejo delovati regionalne Infopike na lokacijah posameznih območnih zbornic. 28. februarja je na GZS predsednik Doma narodov Parlamentarne skupščine BiH Velimir Jukić. 8. julija prispe predsednik Slovaške republike dr. Ivan Gašparovič. 18. novembra GZS obišče predsednik vlade republike Makedonije dr. Vlado Bučkovski.

Velimir Jukić

Vlado Bučkovski
                                                           

2006 - GZS kot spin-off ustanovi RSG, razvojno svetovanje in financiranje projektov, d.o.o. ter mu ustanovitvi zagotovi osnovni kapital za zagon in začetne investicije. 31. maja GZS s svojim obiskom počasti visokost monaški knez Albert II., ki v Zlati knjigi zaželi poglobljeno sodelovanje med podjetji obeh držav.

24. junija začne veljati nov Zakon o gospodarskih zbornicah, ki po petmesečnem prehodnem obdobju uvede prostovoljno članstvo. Prenovljena GZS je po tem zakonu pravna naslednica prejšnje javnopravne zbornice. Reorganizira se kot sistem z delitvijo dela na naloge skupnega pomena za vse članstvo in na tiste, ki jih avtonomno izvajajo združenja oz. zbornice dejavnosti ter območne in regionalne zbornice kot njeni integralni deli. GZS zadrži v svojem članstvu najpomembnejši del slovenskega gospodarstva, dve tretjini po kapitalu in zaposlenih.

2007 - 18. aprila je gost GZS predsednik vlade Republike Moldove Vasil Tarlev. GZS sopodpiše socialni sporazum za obdobje od leta 2007 do 2009.

11. oktobra GZS prvič organizira Vrh slovenskega gospodarstva, na katerem gospodarstveniki z najvišjimi predstavniki slovenske politike razpravljajo o aktualnih razmerah v gospodarstvu. Vrh slovenskega gospodarstva postane nato redna oblika srečevanja.

Vrh gospodarstva

2008 - Prag GZS 16. aprila prvič prestopi tedanji predsednik vlade RS in predsednik Evropskega sveta Janez Janša. 
 
26. maja GZS prejme status reprezentativne gospodarske zbornice. Odločbo o priznanju statusa osebno izroči tedanji minister za gospodarstvo, mag. Andrej Vizjak, ki je ob sprejemanju zakona na Odboru za gospodarstvo Državnega zbora poudaril, da je bila reprezentativnost uvedena zaradi preprečitve drobljenja tedanje GZS.

Andrej Vizjak

Aktivno se vključi v iskanje izhoda iz svetovne finančne in gospodarske krize s predlaganjem konkretnih rešitev na področjih kot so dostop do finančnih sredstev, finančna disciplina, vzdržne javne finance, razbremenitev davkov in davščin, odgovorno črpanje EU sredstev, spodbude za ohranitevdelovnih mest, reforma trga dela,razvojno inovacijsko okolje za tehnološki in poslovni razvoj, energetska učinkovitost idr.

GZS tudi v letu 2008 podeli več nagrad. Prvič podeli nagrade za Naj e-podjetje in Naj e-projekt. Istega leta prvič podeli tudi nagrado za Naj računovodski servis.

2009 - To leto se zvrsti kar veliko število zanimivih gostov iz raznih koncev sveta. 27. januarja GZS prvič obišče predsednik vlade RS Borut Pahor, skupaj s predsednikom Vlade Republike Makedonije, Nikolo Gruevskim, ki v Zlati knjigi zapiše, da imata državi odlično gospodarsko sodelovanje, ki se bo s srečanjem gospodarstvenikov tega dne zagotovo še okrepilo.
 

Nikola Gruevski

 Sredi leta, 24. junija, se v Zlato knjigo GZS vpiše predsednik Vlade hašemitske kraljevine Jordanije, Nader Dahabi.
 

Nader Dahabi

Tri mesece kasneje, 29. septembra, GZS obišče predsednik Republike Srbije Boris Tadić, ki se skupaj s predsednikom Republike Slovenije, dr. Danilom Türkom, udeleži slovensko - srbskega poslovnega srečanja. Türk ob tem izrazi najboljše želje za uspehe slovenskega gospodarstva.

Boris Tadić

Častni gost GZS je 14. oktobra tudi dr. Bamir Topi, predsednik Republike Albanije. Samo dva tedna kasneje, 28. oktobra, GZS obišče predsednik Vlade Republike Bosne in Hercegovine, dr. Nikola Špirić. 18. novembra je častni gost dr. Karolos Papoulias, predsednik Helenske republike, 26. novembra pa predsedujoči Predsedstvu Bosne in Hercegovine, Željko Komšić.

2010 – GZS nadaljuje z uspešnimi delom in med drugim doseže naslednje pomembnejše rezultate:

• prihranek 52,5 mio evrov za podjetja v predelovalni industriji oz. 80 mio. evrov za celotno gospodarstvo (1.8.10-31.12.11) zaradi zmanjšanja trošarin na električno energijo in zemeljski plin
• skrajšanje obdobja obveznega zagotavljanja rezervnih delov in vzdrževalnih storitev po izteku garancijskega roka za najmanj polovico
• prihranek za podjetja vsaj 40 mio evrov zaradi preprečitve dviga prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje
• prihranek za podjetja vsaj 10.000 evrov zaradi prenosa stroškov monitoringa vsebnosti hlapnih organskih snovi v barvah in lakih iz industrije na državo 
• s 1.1.2011 skrajšanje odpovednih rokov zaradi uveljavitve zakona o urejanju trga dela
• ohranitev 26.000 delovnih mest skozi interventne zakone
• preprečitev najmanj 20.000 dodatnih brezposelnih skozi dogovor o postopnosti dviga in možnost odloga dviga minimalne plače
• ohranitev načela prostovoljnosti pri participaciji delavcev na dobičku
• za najmanj 2 leti skrajšani postopki vključenja infrastrukturnih objektov v prostor
• nadgraditev in povečanje olajšave za RR za 20 odstotnih točk
• na potrebe gospodarstva naravnani pogoji razpisov za vključevanje podjetij v nove razvojne instrumente (Centri odličnosti in kompetenčni centri, razvojni centri) s prek 200 mio evri razpoložljivih sredstev
• skrajšanje poplačila preplačila davka na dodano vrednost iz 60 na 30 dni
• pospešitev plačil iz naslova javnih naročil za ca. 30 dni
• skrajšanje trajanja postopkov zaradi insolventnosti vsaj za tretjino in več kot 30% pocenitev postopkov, ter učinkovitejše poplačilo terjatev iz naslova premoženja
• takojšnje poplačilo pri izvršbi na podlagi menice 
• zmanjševanje administrativnih ovir
• ukinitev prijave najave avtorskih in drugih podjemnih pogodb
• podaljšanje roka do konca 2020 za prilagoditev zahtevam uredbe o hrupu obratovanja obstoječih naprav
• preprečitev ozkih grl zaradi monopolizacije zemljiškoknjižnih postopkov (ca. 300.000 postopkov letno) pri notarjih, odvetnikih in državnih pravobranilstvih ter s tem prihranjen stroškov v višini najmanj 30 mio. evrov
• številne podporne aktivnosti na področju internacionalizacije na območjih potencialno največjih poslovnih priložnostih (države EU, Zahodnega Balkana, BRIK in Bližnji vzhod, izhodne in vhodne delegacije, seminarji,kako poslovati s posameznimi državami itd.,
• pomoč članom pri projektih EU na rastočih prekomorskih trgih, zlasti v Aziji in Latinski Ameriki.

Častni gost GZS je 12. marca predsednik Republike Hrvaške, dr. Ivo Josipović, le tri dni kasneje pa dr. Ivan Gašparovič, predsednik Slovaške republike. 26. maja GZS obišče predsednik Vlade Republike Srbije, dr. Mirko Cvetković. Sredi julija, natanko 15., je častni gost predsednik Republike Turčije, Abdulah Gül.