Zapri

Zgodovina GZS od 1991 do 2000


1991 – 1994 – GZS je aktivna na področju promocije slovenske države in slovenskega gospodarstva. GZS se je v času osamosvajanj veliko ukvarjala z lobiranjem v tujini, saj je imela dobre stike z nekaterimi zahodnimi zbornicami - Koroško, Goriško, Tržaško, Bavarsko, tudi britansko, nizozemsko, švedsko zbornico. Velik korak pomeni za zbornico urejanje in upravljanje gospodarstva v času desetdnevne vojne, saj navkljub vsemu gospodarstvo takrat izvaža.

1991 -  GZS ustanovi izobraževalni center - Center za graditeljsko in tehnološko usposabljanje. Začne delovati delovna skupina za odpadke. Gre za strokovno povezavo 35 podjetij, ki jih združuje razumevanje problematike okolja kot poslovnega izziva in ki v medsebojnem povezovanju vidijo doseganje tiste kritične mase, ki je potrebna za sistemske premike.

1992 -  GZS postane članica Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu in pridružena članica Združenja evropskih zbornic Eurochambres.

1992 -  GZS postane članica  Združenja evropskih zbornic Eurochambres. 
 


GZS - članica Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu in Združenja evropskih zbornic Eurochambres

1994 -  GZS oblikuje poslovno informacijsko središče Infolink, kjer člani na enem mestu dobijo potrebne informacije o domačem in tujem poslovnem okolju. GZS soorganizira prvo Združenje delodajalcev na nacionalni ravni. Center za graditeljsko in tehnološko usposabljanje se preimenuje v Center za tehnološko usposabljanje. 

1995 -  GZS je sopodpisnik prvega socialnega sporazuma, ki predvideva aktivno vlogo zbornice pri odločanju o vprašanjih s področja ekonomskega sistema in ekonomske politike. Izda prvi slovenski izvozni direktorij na CD-romu. Postane »focal point« za izobraževanje za ekomenedžment po mednarodno harmonizirani metodologiji v izdelavi ICC, FIDIC in UNEP, ki jo podpirata GATT in WTO. Izdela svojo predstavitveno stran na internetu. Je soustanovitelj javnega gospodarskega zavoda Centra za promocijo turizma Slovenije.

1996 -  V poročilu o svojem delu med drugim zapiše:

  • v pretežni meri je uspela uveljaviti interese gospodarstva pri sprejemu novih zakonov, kot so zakon o prostih carinskih conah, spremembe carinske zakonodaje, zakon o davku na dodano vrednost, zakon o prevzemih, zakon o graditvi objektov, zakon o izvajanju socialnega sporazuma itd.,
  • z odpovedjo splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in zahtevami za njeno prenovo je zbornica sprožila razprave o splošnem varčevalnem programu, zaostajanju javnofinančnih prihodkov ter odhodkov, stroškov dela in bruto plač za realno rastjo bruto domačega proizvoda,
  • z uresničevanjem zahteve po ukinitvi indeksacije pri odhodkih javne porabe, plač in obresti je zbornica vplivala na zmanjševanje inflacije,
  • uspela je z zahtevo po znižanju prispevnih stopenj delodajalcev,ugodnejših tečajnih gibanjih, obrestih, bolj vzdržnem državnem proračunu, po letu 1994 podpiše je bil že drugi socialni sporazum,
  • izvedla je preko 90 pomembnejših poslovnih konferenc, vhodnih in izhodnih delegacij organizirala je poslovne delegacije na Kitajsko, v ZDA, Veliko Britanijo in na Švedsko sodelovala je na vseh petih nacionalnih predstavitvah slovenskega gospodarstva s poslovnimi konferencami v Moskvi, St. Petersburgu, Plovdivu, Bukarešti in Tokiu.
  • organizirala je 31 sejemskih nastopov ter 12 seminarskih in drugih oblik zunanjetrgovinskega izobraževanja.
  • izdala je vrsto promocijskih publikacij in nudila reden informacijski servis za slovenska diplomatsko-konzularna predstavništva.
  • dogradila je zbornični poslovno informacijsko središče INFOLINK z vrsto domačih in tujih baz podatkov o podjetjih in poslovnih priložnostih. Podjetja je redno obveščala o spremembah, ki jih prinaša asociacijski sporazum z EU.

Na področju tehnološkega razvoja sodeluje v sklopu podjetniško inovacijske mreže (SPIM) in postane v dogovoru z ministrstvom koordinator projekta Slovenija – inovacijska družba. Aktivna je tudi pri pripravi več predpisov s področja okoljske zakonodaje.

Na področju izobraževanja sodeluje pri pripravi programov višješolskega izobraževanja ter srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, izhodišč za oblikovanje nomenklature poklicev, delovodskih in poslovodskih izpitov idr.

Izvaja razne oblike pravnega svetovanja. Razmahne se delovanje Stalne arbitraže in Častnega sodišča pri GZS.

1997-1999 –17 mesecev kopanja, vlivanja, varjenja, dvigovanja, merjenja, polaganja, udarcev kladiva do izgradnje Doma gospodarstva na Dimičevi 13 v Ljubljani, kamor se spomladi zborničarji preselijo.

GZS vseskozi aktivno sodeluje v predpristopnih pogajanjih z EU. Podpredsednik GZS, mag. Cveto Stantič, je član osrednje vladne pogajalske skupine in odgovoren za ključna gospodarska področja.

1999 -  GZS je soustanovitelj Slovenskega raziskovalno gospodarskega združenja v Bruslju. Ustanovi svoja gospodarska predstavništva v Beogradu, Sarajevu in Prištini. GZS v tem letu obiščejo številni zanimivi gostje. Prvi se 9. aprila v Zlato knjigo vpiše predsednik Portugalske republike, dr. Jorgeja Zampaia, ki Sloveniji zaželi čim prejšnje članstvo v EU. 28. oktobra GZS obišče predsednik Republike Bolgarije Peter Stoyanov, nekaj več kot mesec dni kasneje pa 10. novembra prag GZS prestopi predsednik Helenske republike Constantinos Stephanopoulos

2000 - GZS obiščeta predsednik vlade Republike Islandije David Oddsson (18. maj) in predsednik Republike Litve Valdas Adamkus (23. maj).