Zgodovina GZS od 1946 do 1990


1946 - Po osvoboditvi da zbornica svoje zmogljivosti na razpolago novoustanovljenim republiškim organom. S svojim arhivskim gradivom, zlasti evidencami industrijskih obratov in statistikami ter strokovnimi kadri zbornica pomaga oblastnim organom reševati številna težka gospodarska vprašanja. Na zveznem nivoju je z Uredbo o Trgovinski zbornici FRLJ ustanovljena zunanjetrgovinska zbornica, katere dejavnost pa je namenjena le pospeševanju gospodarskih odnosov FLRJ z inozemstvom. Deluje na celotnem območju države in vzpostavi stike s tujimi gospodarskimi zbornicami in drugimi gospodarskimi asociacijami. Sodeluje pri organiziranju mednarodnih vzorčnih sejmov doma in pri udeležbi domačih podjetij na sejmih v tujini, izvajala razne oblike zunanjetrgovinske promocije idr. Pomembni člani te zunanjetrgovinske zbornice so bila tudi slovenska podjetja.

1947 -  Zbornični strokovnjaki sodelujejo pri pripravah za sestavo petletnega gospodarskega načrta.


Petletni gospodarski načrt

1952-1962 -  V tem obdobju se po nekajletni ustavitvi delovanja zbornična zakonodaja večkrat spremeni. Uvedejo se sektorske zbornice na zveznem in republiškem nivoju -za industrijo in rudarstvo, za gradbeništvo, za promet, za kmetijstvo in gozdarstvo, za notranjo trgovino, za zunanjo trgovino, za gostinstvo in za obrt. Naloge zbornic so svetovanje članom glede napredka organizacije in poslovanja, skrb za utrjevanje poslovne morale, predstavljanje in zastopanje interesov podjetij in posredovanje stališč in mnenj zborom proizvajalcev in drugim državnim organom. Zbornice pospešujejo preskrbo z reprodukcijskim materialom in opremo, plasma blaga, izboljšanje blagovne menjave in trga, sodelujejo pri izdelavi družbenih planov in gospodarskih predpisov idr. S povečano in vedno bolj poudarjeno samostojnostjo podjetij in gospodarstva tudi zbornice postajajo avtonomne predstavnice gospodarskih organizacij in prevzemnice nalog iz državnih kompetenc. Zbornice imajo tudi določena javna pooblastila za izdajanje potrdil o strokovni izobrazbi, izdajanje potrdil o poreklu blaga, potrjevanje določenih poslovnih listin idr.

  

Sektorske zbornice na republiškem in zveznem nivoju

1955 -  Zbornica organizira prvo mednarodno razstavo embalaže in prvo mednarodno razstavo vina.


 

Razstava vina in embalaže

1956-  Zbornica organizira prvo mednarodno razstavo lesa, sodeluje pri pripravi načrta razstav za Gospodarsko razstavišče. Posebno pozornost namenja izobraževanju.

 

Razstava izvoznih artiklov

1962 – Zakon o ustanovitvi enotnih gospodarskih zbornic na zvezni, republiški in okrajni ravni spet uvede enoten tip gospodarske zbornice in Gospodarska zbornica LRS ponovno postane glavna zastopnica slovenskega gospodarstva. Enovite čez-sektorske zbornice se ustanovijo kot republiške in okrajne. Republiške zbornice se povežejo v Zvezno gospodarsko zbornico. Znotraj gospodarskih zbornic se ustanovijo sekcije, npr. za trgovino, industrijo, rudarstvo, transport itd.

1968 –Gospodarska zbornica pozove podjetja, naj podprejo Univerzitetni klinični center, ki nakupuje aparate za prečiščevanje krvi.

1969 -  Gospodarska zbornica prvič podeli nagrado Borisa Kraigherja, namenjeno izjemnim dosežkom v gospodarstvu. Nagrada se kasneje preimenuje v nagrado Gospodarske zbornice za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke.

1970 – Gospodarska zbornica poudarja pomen mednarodnih sejmov, organizira predstavitev madžarskega gospodarstva.

1976 -  Gospodarska zbornica ustanovi Gospodarski vestnik. Zbornica je predlagatelj koncepta izobraževanja vodilnih kadrov. Daje iniciativno in strokovno pomoč gospodarstvu pri vključevanju v mednarodno menjavo. Je tudi med pobudniki izgradnje Cankarjevega doma.

1977 -  Gospodarska zbornica ustanovi izobraževalni center - Center za zunanjo trgovino Radenci.Pod pokroviteljstvom zbornice je organizirana prva slovenska razstava domače in umetne obrti. V okviru zbornice se oblikuje posebna informacijska služba - borza odpadkov, ki bo zbirala in posredovala informacije o razpoložljivih ter iskanih sekundarnih surovinah.

1978 - področje zborničnega organiziranja preide v republiško pristojnost in Skupščina SRS sprejme Zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja, medobčinske gospodarske zbornice in Gospodarsko zbornico SRS. Kmetje in obrtniki se združujejo v GZS posredno preko Zveze obrtnih združenj Slovenije in Zadružne zveze Slovenije. Za območje ene ali več občin se ustanovijo občinske oz. medobčinske gospodarske zbornice kot čez-sektorske asociacije, za posamezne panoge pa splošna združenja na sektorski ravni. Zakonski cilji in naloge gospodarskih zbornic v pogojih družbene lastnine ne sledijo razvoju zahodnih gospodarskih zbornic, ampak izhajajo iz pogojev t.i. dogovorne ekonomije. Vendar pa je vrsta zborničnih nalog splošno koristne narave za razvoj gospodarstva tudi v pogojih družbene lastnine, npr. spodbujanje boljše organiziranosti, pospeševanja razvoja novih tehnologij, razvijanje različnih oblik poslovno-tehničnega sodelovanja, pospeševanje strokovnega izobraževanje,predlaganje ukrepov za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, zlasti gostinstva, turizma, obrti, razvoja komunalne in stanovanjske dejavnosti, izobraževanje idr. To potrjuje, da je delovanje Gospodarske zbornice Slovenije tudi v obdobju družbene lastnine nepogrešljivo. V tem letu GZS skupaj z ostalimi podpisniki doseže družbeni dogovor o izgradnji in financiranju Kulturnega centra Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani.

    

Vestnik Gospodarske zbornice

1980 – GZS izdela program za racionalno gospodarjenje z energijo.

1983 -  GZS ustanovi izobraževalni center - Center Brdo, Sklad za razvoj managementa. Za potrebe slovenskega turizma je zasnovana velika oglaševalska akcija »Slovenija, moja dežela«, katere naročnik je GZS.

1985 -  GZS izgradi računalniško podprt Informacijski center za razvoj drobnega gospodarstva. Istega leta GZS skupaj s Kulturnim centrom Ivan Cankar prvič organizira Knjižni sejem, ki postane tradicionalna prireditev, kjer se vsako leto podeli tudi Schwentnerjevo nagrado.

1988 -  GZS ob sodelovanju takrat vodilnih ekonomistov in pravnikov izvede obsežno projektno nalogo z naslovom »Kaj storiti za bolj tržno gospodarstvo«. Predlaga številne konkretne spremembeekonomske politike in gospodarskega sistema za prehod v tržno gospodarstvo, ki ga utemelji kot edino alternativo čedalje večjemu administrativnemu pritisku države na področju gospodarstva.

V posebni študiji za dograditev delovnopravne zakonodaje se zavzame za odpravo pretiranega normiranja, večjo mobilnost delovne sile, zaostritev delovne discipline. GZS se zavzema tudi za razmejitev pristojnosti med funkcijo delavskega sveta in poslovodno funkcijo.

Organizira razprave o možnosti uvajanja obveznic, delnic in trga vrednostnih papirjev. Predloge za ekonomske reforme črpa s posvetov z gospodarstveniki in specialisti za posamezna področja.

Zbornični Center za usposabljanje vodilnih delavcev v gospodarstvu na Brdu pri Kranju je prva menedžerska šola v takratni Jugoslaviji. Razvije močno mednarodno sodelovanje z inštituti, kot so ameriški Harvard Bussiness School, ženevski International Management Institute, francoskiINSEAD idr. Zbornica soustanovi tudi novi podjetniško izobraževalni center Gea College idr. Ustanovi tudi Informacijsko dokumentacijski center za oblikovanje – IDCO, v sklopu katerega organizira razstave, ki promovirajo slovenski dizajn - tako industrijsko kot grafično oblikovanje.

1990-  Na podlagi analize delovanja zahodnoevropskih gospodarskih zbornic in ankete medpodjetji je na zadnji seji zbora združenega dela pred prvimi povojnimi demokratičnimi volitvami aprila 1990 sprejet nov Zakon o Gospodarski zbornici Slovenije. GZS začne izvajati klasične naloge zbornic v tržnih gospodarstvih, kot so predlaganje zakonov in drugih predpisov in ukrepov s področja ekonomskega sistema in gospodarske politike, razvijanje poslovnega informacijskega sistema, promocija blaga doma in v tujini, spodbujanje sodobnih tehnologij in metod vodenja podjetij, izobraževanje strokovnih in vodilnih delavcev GZS. GZS soustanovi podjetniško izobraževalni center Gea College.