Zapri

Zgodovina GZS od 1851 do 1945


1851 – 1900 – V Ljubljani začne delovati prva čez-sektorska gospodarska zbornica na Slovenskem, Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko (Handels und Gewerbe Kammer für Krain zu Laibach). Njeno ime pojmovno ustreza francoskemu »Chambre de Commerce et d' Industrie«, anglo-saksonskemu »Chamber of Commerce«, današnjemu avstrijskemu »Wirtschaftskammer«, nemškemu Industrie und Handelskammer (IHK) oz. slovenskemu izrazu »gospodarska zbornica«).

Večina v zborničnem vodstvu je v prvih desetletjih delovanja nemška, od konca 80-ih pa že prevladujejo Slovenci. Uvede se dvojezično uradno poslovanje. V tem obdobju posluje na ozemlju dežele Kranjske po avstrijski zakonodaji. Povezana je z vsemi zbornicami Avstro-Ogrske monarhije. Tesneje sodeluje s sosednjimi, "sestrskimi" zbornicami, preko trgovinskega ministrstva pa tudi z nemškimi zbornicami in zbornicami sredozemskih držav. Naloge zbornice so spremljanje in spodbujanje gospodarskega razvoja s pospeševanjem trgovine, obrti in industrije, koordinacija povezovanja gospodarskih podjetij in vključevanje avstrijskega gospodarstva v evropske in svetovne gospodarske tokove. Pomembno delo opravi na področju organiziranja trgovskega in obrtnega šolstva, pri ustanavljanju obrtnih zadrug, novih trgovskih in industrijskih podjetij ter pri predstavitvi na svetovnih razstavah in sejmih v Parizu (1855, 1865, 1887, 1900), Londonu (1862, 1865), na Dunaju (1872, 1873) in v Trstu (1882). 

1851 -  V Ljubljani začne delovati prva čez-sektorska gospodarska zbornica na Slovenskem, Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko. Zbornica se uradno ustanovi 12. januarja 1851. Med volilnimi upravičenci za prvi svet zbornice so premožni veletrgovci, industrialci, mali trgovci in obrtniki. Svet zbornice ima prvo sejo 17. januarja 1851. Prvi predsednik zbornice je ljubljanski trgovec Lambert Luckmann.


1855
-  Prvič organizira nastop kranjskih gospodarstvenikov na svetovni razstavi v Parizu, ki mu sledijo predstavitve na vseh nadaljnjih svetovnih razstavah in sejmih.

1863 -  Zbornica prične voditi register tvrdk.

1889 -  Slovenski predstavniki dobijo večino v zbornici. Uvedeno je dvojezično poslovanje. Zbornica dobi prvega slovenskega predsednika, dr. Josipa Pokljukarja.
 

dr. Josip Pokljukar
dr. Josip Pokljukar
prvi slovenski predsednik zbornice


1891-1900
 -  Ob prelomu stoletja je zbornica še posebej aktivna na področju gospodarskega šolstva. Med drugim podpre zamisel o počitniških tečajih za učence trgovskih šol ter o izmenjavi dijakov s Češkoslovaško. Pri deželni vladi se zavzame, da bi bilo ženskam omogočeno izobraževanje v obrtnih učnih zavodih.

1919 -1941 - Ozemlje delovanja zbornice zajame vse slovensko ozemlje v okviru Jugoslavije. Postane ena najpomembnejših jugoslovanskih zbornic. Zbornično območje vključuje Koroško in Štajersko ter kasneje Prekmurje, izgubi pa okraje bivše dežele Kranjske, ki jih zasede Italija. Sprva posluje še po avstrijski zakonodaji. Organizira prvo povojno razstavo gospodarske dejavnosti v Jugoslaviji in vodi vsa pripravljalna dela za ustanovitev ljubljanskega velesejma v letu 1921. Leta 1925 je preimenovana v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Leta 1932 je sprejet nov zakon o gospodarskih zbornicah v Jugoslaviji. Delokrog zborničnih nalog se razširi, zbornični urad se okrepi. Za sodne registre uvede kartoteke, popiše celotno slovensko industrijo, vodi stalno evidenco izvoznih in uvoznih podjetij ter organizirali stalno interno statistično službo. Vodi tudi poseben davčni kataster. Za gospodarske konference in kongrese pripravlja obsežne referate in poročila, za različna ministrstva pripravlja strokovne ankete, razvije obsežno informativno službo, izdajala spričevala, potrdila za davčne in carinske olajšave, legitimacije trgovskim potnikom, nadzoruje strokovne organizacije trgovcev, industrijalcev, obrtnikov in gostilničarjev ter razvije široko dejavnost za pospeševanje vseh panog gospodarstva na zborničnem območju. Izdaja publikacije (npr. o konferencah jugoslovanskih zbornic od 1924 dalje ter o beograjskih kongresih zbornic in gospodarskih korporacij od 1926 do 1931), subvencionira izdaje strokovnih publikacij in poučnih knjig, pospešuje strokovno šolstvo. Organizira prvo povojno razstavo gospodarske dejavnosti v Jugoslaviji in vodi vsa pripravljalna dela za ustanovitev ljubljanskega velesejma v letu 1921. Po letu 1933 se razvije v eno najpomembnejših jugoslovanskih zbornic in postane članica uprave Nacionalnega odbora trgovske komore s sedežem v Beogradu, Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu, jugoslovansko-avstrijske, jugoslovansko-češkoslovaške, jugoslovansko-madžarske, jugoslovansko-italijanske, jugoslovansko-britanske in jugoslovansko-bolgarske zbornice.

1921 - Zbornica ustanovi Ljubljanski velesejem, njegova prva prireditev je 1. septembra 1921.

1924 - Omogoči nastanek blagovnodenarne borze v Ljubljani.
 


1925
- Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko se preimenuje v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.

1927 -Zbornica zahteva ureditev vprašanja zaščitnih carin in ratifikacijo nekaterih zunanjetrgovinskih sporazumov. Omogoči razširitev blagovnodenarne borze v Ljubljani na devizno poslovanje.

1928 - V svojem okviru organizira Zavod za pospeševanje obrti in industrije ter razsodišče za gospodarske spore pri zbornici. Pri zbornici deluje komisija za mojstrske izpite, Orožni odbor obrtniških združenj v Ljubljani in društvo Trgovska akademija.

1932 - Sprejet je nov zakon o gospodarskih zbornicah v Jugoslaviji.

1941-1943 - Teritorialno območje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo obsega ozemlje Ljubljanske province. V vojnih razmerah opravlja predvsem naloge v zvezi z racioniranjem preskrbe s surovinami in njihovo distribucijo gospodarskim obratom ter vodi evidenco proizvodnje in izvoza.

Zbornica za trgovino, obrt in industrijo


1943-1945 - Po nemški zasedbi Ljubljane pristojnosti za področje gospodarstva vse bolj prehajajo na urad Najvišjega komisarja za Jadransko operativno področje v Trstu. Februarja 1944 je sicer imenovano zbornično predsedstvo, ki pa se ne sestaja. Najprej je uradno poslovanje še nemško-slovensko, v obdobju 1944/45 pa le še nemško.
 

1945 -  Zbornica s svojimi registri, evidencami industrijskih obratov, predvsem pa izobraženimi in strokovno usposobljenimi kadri konkretno pripomore k povojni obnovi porušene domovine in izgradnji gospodarstva. Zbornično delovanje vodi 12 članski delegatski odbor.