Zapri

 

 


Arhiv: Krepitev internacionalizacije je strateška nujnost

Na Gospodarski zbornici Slovenije je 28. novembra 2019 potekala okrogla miza Krepitev internacionalizacije je strateška nujnost v organizaciji Francosko-slovenskega poslovnega kluba, Gospodarske zbornice Slovenije, javne agencije SPIRIT Slovenija in Veleposlaništva Francije v Sloveniji. Srečanje, ki se ga udeležilo 60 predstavnikov podjetij in inštitucij, je vodil Igor. E. Bergant.


Udeležence je uvodoma pozdravil Leon Lozar, predsednik Francosko-slovenskega poslovnega kluba in generalni direktor družbe Aquasystems. V nagovoru je izpostavil odvisnost slovenskega gospodarstva od izvoza in s tem povezan pomen internacionalizacije. Udeležence okrogle mize je povabil, da podajo svoj pogled na vprašanja kako zagotoviti konkurenčnost Slovenije, kako planirati dobičkonosnost, kako ostati relevanten partner in igralec v regiji ali globalno. Potrebno je pospešiti rast dodane vrednosti, produktivnosti, energetski prehod in izboljšati tehnološko strukturo slovenskega gospodarstva. Danes stojimo pred izzivom kako iz majhnega leva odrasti v mladostnega leoparda.

V predstavitvi umestitve Slovenije v vrednostnih verigah je Bojan Ivanc, vodilni analitik GZS, predstavil stopnje rasti industrijske proizvodnje glede na tehnološko zahtevnost v zadnjih desetih letih. Slovenija, Češka in Nemčija imajo največji delež predelovalne industrije v bruto dodani vrednosti, ki se še krepi. Izpostavil je izjemno dvakratno stopnjo rasti visoko-tehnološke industrije (npr. elektron. in elektro ind. ter farmacija), ki ji sledi srednje-visoka tehnologija (npr. avtomobilska ind.). Slovenski izvoz blaga in storitev se je v zadnjih desetih letih povečal za 20 milijard evrov, največ v Nemčijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Francijo. Žal je rast izvoza posledica večjih količin izdelkov in storitev, ne pa večje dodane vrednosti. Podatki tudi potrjujejo da večja izvozna usmerjenost podjetja in tuje lastništvo povečujeta možnosti za večji izvoz, produktivnost, dobičkonosnost in plače. Na področju vlaganj v raziskave in razvoj v podjetjih se Slovenija uvršča na 8. mesto v EU. Najvišja vlaganja so v farmaciji, kjer so v letu 2016 znašala preko 9% prodaje.  

 

Matej Skočir z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je izpostavil, da so globalni trendi na področju neposrednih tujih naložb od leta 2015 negativni, predvsem zaradi davčnih reform v ZDA. Kot največje investitorice se v zadnjem obdobju umeščajo azijske države – Kitajska, Hong Kong, Singapur, Koreja in vodilna Japonska. Povečujejo se vlaganja v podjetja v državni lasti, številčno največ v EU, sledi Kitajska. Tuje neposredne naložbe kot delež BDP so med državami centralne-vzhodne Evrope (EU-CEE11) najvišje v  Estoniji – 83% in najnižje v Sloveniji – 32%. Skupna vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji v zadnjih petih letih stalno raste, letos naj bi znašala okoli 16 milijard evrov. Možnosti za nove TNI predstavljajo v Sloveniji predvsem degradirana območja, ki pa zahtevajo večje sodelovanje in specializacijo naložb.

 

Dr. Anže Burger s Fakultete za družbene vede je predstavil predvsem vprašanja političnega tveganja za vlagatelje v državah srednje-vzhodne evropske regije. Politična tveganja prevzemajo nove oblike, prihaja predvsem do krepitev lokalnih ali regionalnih interesov, povečuje se nacionalizem, korupcija in kriminal. Uradni podatki kažejo, da se kar 50 % investitorjev ne odloča za naložbe v politično nestabilnih državah. V tretjem kvartalu 2019 imajo največje politično tveganje Ciper, Moldavija, Romunija in Ukrajina, medtem ko je v Sloveniji celo nekoliko upadlo.

 

V nadaljevanju so dobre prakse svojih podjetij predstavili François Delion, direktor Renault Nissan Slovenija in Renault Nissan Adriatic, Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn in Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik. François Delion je predstavil usmeritev Renaulta v nova področja kot so e-mobilnost in zahteve po znižanju CO2. Ti izzivi lahko pomenijo za Slovenijo tako kratkoročno kot srednjeročno ali priložnost ali pa tveganje, predvsem za slovensko gospodarstvo na področju avtomobilske industrije.  Po njegovem mnenju lahko Slovenija izkoristi t.i. ekološke zahteve na več načinov – razvije nove spodbudne ukrepe na nacionalni in lokalni ravni, poenostavi davčni sistem v primeru naložb na izbranih področjih ali na primer podpre naložbe v smeri doseganja vozil z alternativnim gorivom v višini 20% vseh vozil. Za tuje investitorje bi bila zanimiva tudi ponudba oblikovanja konkurenčnih klasterjev dopolnjujočih dejavnosti (hubs). 
Ljubljanske mlekarne so drugo največje slovensko prehrambeno podjetje s 168 mio evrov prometa. Direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič je predvsem izpostavil številne koristi za družbo po tistem, ko jo je leta 2013 prevzel francoski Lactalis in so postali del ene največjih globalnih skupin na področju mleka in mlečnih izdelkov, kar jim je odprlo dostop do trgov v 48 državah. Od 2013 je tako podjetje za 15 odstotkov povečalo odkupe lokalnega mleka, ki je sedaj 100 odstotno slovensko, rast števila zaposlenih je bila 11-odstotna, rast prodaje 16-odstotna, od 1,2 milijona evrov izgube imajo sedaj 10 milijonov evrov dobička, rast dodane vrednosti na zaposlenega je bila skoraj 50-odstotna in znaša 55.328 eur v 2019. Izpostavil je težave ob administrativnem dvigu minimalne plače, ki je postavila v disproporc rast plač na eni strani in produktivnosti na drugi. Prav obremenitev plač je tista, ki Slovenijo postavlja v dokazano slabši položaj v primerjavi z državami v regiji in posledično niža interes tujih vlagateljev.
Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik je poudaril številne prednosti, ki jih ima danes Slovenija, kot so tradicija in dediščina tehničnega ter strokovnega znanja, številne inovacije, glavna težava pa je razpoložljivo število usposobljenih ljudi. Predstavil je usmeritev podjetja, ki svojim strankam ne ponuja le izdelkov, temveč celovite rešitve, ki so jih poimenovali One Stop Shop. Ponujajo oblikovanje, raziskave in razvoj, izdelavo, okraske, zapirala in dodatke. Za ključne stranke so tako leta 2019 na primer odprli prodajno predstavništvo z lokalnimi strokovnjaki v Cognacu (Francija) in Houstonu (ZDA), v 2020 načrtujejo prodajno predstavništvo v Evropi. Intenzivne naložbe so usmerjene v širitev proizvodnje, digitalizacijo, avtomatizacijo in optimizacijo predvsem v rast dodane vrednosti njihovih nišnih proizvodov – embalažnega stekla za alkoholne pijače in parfume.

Dogodek je sklenila francoska veleposlanica Florence Ferrari, ki se je zahvalila Francosko-slovenskemu poslovnemu klubu in vsem udeležencem okrogle mize ter opozorila na pomen razvoja dobrih gospodarskih odnosov med državama.
                                                                                                                                         

Fotogalerija

Fotogalerija