Zapri

Arhiv: Znana je Naj knjiga leta 2021

Znana je Naj knjiga leta 2021. Med letošnjimi sedmimi nominiranimi knjigami so obiskovalci izbrali tisto, ki bo jutri, v soboto 4. 12. 2021 na slovesni zaključni prireditvi prejela veliko nagrado 37. slovenskega knjižnega sejma.

Naj knjigo leta izberejo obiskovalci knjižnega sejma iz seznama knjig, ki jih izbere žirija iz nabora knjig, ki jih po svojem izboru na Zbornico založnikov in knjigotržcev posredujejo založbe. Žirijo imenuje upravni odbor sejma, letos pa je delovala v sestavi: dr. Igor Saksida, dr. Urška Perenič in Agata Rakovec Kurent. Do leta 2019 je glasovanje potekalo v času sejma, tako, da so obiskovalci glasovali z glasovalnimi lističi, od lanskega leta naprej pa smo glasovanje preselili na splet.

Glasovanje je potekalo od 22. novembra do 2. decembra. Izbor sedmih nominiranih knjig je objavljen na spletni strani knjižnega sejma.

Letos je za Naj knjigo 37. slovenskega knjižnega sejma glasovalo 3012 obiskovalcev sejma, na prva tri mesta pa so se uvrstile naslednje tri knjige:

Prvo mesto: Erica Johnson Debeljak: Devica, kraljica, vdova, prasica (1196 glasov)

Močna izkušnja je močan odvod dobila v prav tako močni literaturi. Izkušnja moževe nenadne smrti v žen(sk)i izzove neverjetno bolečino, telesno in duhovno pogrešanje, ki človeka prežame do obisti, spodkoplje njegovo eksistenco, izzove občutke tesnobe, nemoči, a tudi srda in nekakšne norosti, preizpraševanja in samoanalize, da bi se pred razdiralnimi učinki duševnega pretresa slednjič lahko (re)konstruirala in na novo (iz)našla. Knjiga z drznim naslovom drzno premika meje in razbija tabuje, pa ne samo nekdanje, ampak tudi sočasne.

Drugo mesto: Irena Cerar: Pravljične poti brez meja (661 glasov)

Na pravljično pustolovščino od Trsta do Mure, od Jadrana do Alp, kjer se slovensko govori, smo prav vsi povabljeni. Avtorica se je pretkano poslužila slovenskega ljudskega pripovednega izročila, prek katerega bralca in popotnika seznanja z naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi krajev v slovenskem etničnem prostoru. Prav tako nas Pravljične poti opozarjajo na pomen nacionalne subjektivitete in medkulturne identitete, kakor prevevata vso kulturno dediščino.

Tretje mesto: Irena Štaudohar: Kaj hoče ženska (433 glasov)

Irena Štaudohar v svoji knjigi raziskuje življenja posebnih žensk, da bi odgrnila tančico tega zapletenega vprašanja. Zanima jo, ali je ženska lahko svobodna, zaljubljena in hkrati srečna ali pa je ta želja vedno obsojena na neuspeh. Danes se namreč zdi skorajda bogokletno pisati in premišljevati o tem, da nas ne oblikujejo le okolica, pamet in talenti, temveč tudi strasti in ljubezni. V sodobnem svetu, v katerem si želimo užitke brez čustev, odnose brez bolečin in intimnost brez tveganja, se zdi ljubezen vedno bolj ogrožena.

Vsem iskreno čestitamo.

 

Dodatne informacije in izjave:

Dr. Mihael Kovač, predsednik Upravnega odbora 37. knjižnega sejma

Mail: Mihael.Kovac@ff.uni-lj.si

Telefon: 040 702 327

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.