GZS je na današnji seji Ekonomsko socialnega sveta opozorila, da je v predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina vključen bistveno krajši nabor sprememb, kot ga je gospodarstvo pričakovalo in minister za gospodarski razvoj in tehnologijo tudi napovedoval.

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je na današnji seji Ekonomsko socialnega sveta pohvalil pripravljenost gospodarskega ministra, da prisluhne težavam podjetij zaradi energetske krize in skuša izboljšati veljavni zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Je pa v končni različici predloga novele, ki je bila predstavljena na seji, vključenih bistveno manj sprememb, kot jih je predlagala GZS in gospodarstvo pričakovalo, minister pa v zadnjem obdobju tudi napovedoval.

Predvsem je GZS razočarana, da je bil delež pomoči s 30 na 50 odstotkov zvišan le pri enostavni pomoči ter da vstopni prag ni bil znižan na 1,5-kratnik dviga cene električne energije in zemeljskega plina. Ponovno je izpostavila nujnost, da se iz novele črta sporna izjava upravičenca glede vključitve dviga stroškov električne energije in zemeljskega plina v končne cene svojih proizvodov in storitev. Pri tem je argumentirala, da takšne izjave Začasni okvir Evropske komisije ne predvideva ter jo označila kot dodatno administrativno breme ter oteževalno okoliščino za podjetja. Zlasti tudi z vidika, da podjetja v skladu s predlogom zakona sama nosijo cenovno tveganje do dvokratnika dviga cene električne energije in zemeljskega plina. Predlog GZS so podprle druge delodajalske in gospodarske organizacije in združenja, ki so člani ESS.

ESS je pozval Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da upošteva predloge socialnih partnerjev iz današnje razprave in jih z amandmaji vključi v besedilo zakona.