Plačne vrzeli med moškimi in ženskami ne bi smelo biti, je na današnji 4. konferenci Industrija prihodnosti dejal Matjaž Han, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. V Sloveniji je povprečna mesečna bruto plača za ženske namreč še vedno za 4,2 odstotka nižja od plače njenega moškega kolega, med vsemi delovno aktivnimi v zasebnem sektorju je zgolj 38 odstotkov žensk, v industriji je z 32 odstotki ta delež še nižji. Odpraviti je treba stereotipe, povečati sodelovanje na vseh ravneh, tudi med spoloma, so se strinjale udeleženke in udeleženci današnje konference, kjer so razpravljali o prihodnosti industrije, kako bo kot zelena, ustvarjalna in pametna izšla še močnejša iz kriz. Dogodek je organiziralo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Javno agencijo SPIRIT Slovenija ter Uradom RS za intelektualno lastnino.

Industrija v Sloveniji zaposluje skoraj 190 tisoč ljudi v 20 tisoč podjetjih. Ta podjetja ustvarijo skoraj tretjino celotne prodaje in dobro polovico celotnega izvoza. Kar četrtina storitvenih dejavnosti je vezanih na industrijo. S temi besedami je današnjo konferenco otvoril minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han in poudaril, da je industrija tako glavni vir inovacij. »Danes žal deluje v negotovih in kriznih razmerah. Država pa ji prihaAja naproti s protikriznimi ukrepi,« je povedal minister. Današnja konferenca je po njegovih besedah namenjena osvetlitvi pomembne vloge, ki jo ženske že igrajo v industriji in kot spodbuda vsem deležnikom, da vključijo enakost spolov v svoje delovanje na vseh ravneh poslovanja. Minister je povedal, da ženske zaradi vrste drugih družbenih vlog manjkrat zaznajo poslovne priložnosti kot moški. »Ministrstvo že vrsto let, skupaj s SPIRIT Slovenija, podpira žensko podjetništvo. Lani je bilo tako s finančno spodbudo za poslovni model nagrajenih 99 podjetnic začetnic. Zgodnja podjetniška aktivnost žensk v Sloveniji je v letu 2021 zaradi vseh izvedenih aktivnosti presegla povprečje EU. Po plačni vrzeli pa smo pod povprečjem EU, vendar s tem ne smemo biti zadovoljni. Plačne vrzeli v resnici ne bi smelo biti,« je bil jasen minister.

Nuša Pavlinjek Slavinec (ROTO Slovenija, d.o.o.), Maja Kalan Pongrac (Ljubljanske mlekarne, d.o.o.), Sabina Sobočan (Varis Lendava d.o.o.) in Aleša Mižigoj (Medex, d.o.o.) so na okrogli mizi razpravljale o svojem pogledu na krize kot priložnosti za razvoj. Strinjale so se, kako pomembno je sodelovanje, tako med spoloma kot medgeneracijsko, kar lahko vodi tudi do inovacij. Treba je imeti pogum in strast. Ne verjamejo v stereotipe. Nasprotno, kot je poudarila Nuša Pavlinjek Slavinec, imajo ženske enake možnosti, da si izberejo poklic, kot moški, morajo pa vložiti »nekoliko več truda«. Je pa vprašanje, če so ženske tudi pripravljene sprejeti izziv. Če ga, se odločitve pogosto sprejemajo drugače, tudi rezultati so lahko drugačni. »Bodimo pogumne,« je svetovala. Izrazila je željo, da bi se podjetnice še bolj med seboj povezovala, saj je mogoče s povezovanjem doseči več. »Komaj čakam dan, ko bomo ženske menedžerke pravilo, ne izjema,« je še dodala. Maja Kalan Pongrac je izpostavila, da je treba strast za poklic bolj pokazati navzven. Spregovorila je tudi o trajnosti, ki je v zadnjem obdobju vse bolj v središču različnih razprav in dodala, da »ženske imamo posluh za naravo, za ljudi, za družbeno odgovornost. In ta del je ženski.« »Nikoli ni prepozno biti mentoriranec,« je bila jasna glede medgeneracijskega sodelovanja. Ob koncu je dodala, da bi si želela, »da bi bilo nepomembno, kdo si, kaj si, ampak da delaš, v kar verjameš in ni treba gledati levo ali desno.« Moto Sabine Sobočan je »vse se da, je pa vse odvisno od časa in denarja.« Na problem je treba gledati kot na izziv. Po njenem prepričanju ne sme biti stereotipov. »Ni pomembno ali si moški ali ženska. Pomembne so znanje, vrednote. Dajmo se upati,« je pozvala. Podpira mentorski program, medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje. »V slogi je moč. Le skupaj smo lahko uspešni.« Ob koncu je dodala prispodobo, da se sončnice obračajo proti soncu, v dežju pa druga proti drugi. »Ponosna bom šele takrat, ko se na svetu ne bomo delili na moške, ženske, po rasi, narodnosti …« Aleša Mižigoj je dejala, da je narava neprecenljiva, zavedati se je treba, da bo narava vedno preživela, pri človeku je že vprašanje. Pomembna je moč ekipe. Čebelja družina je izjemno dobro organizirana. Taki se trudijo biti tudi v podjetju. Strinjala se je, da je treba imeti strast, ogenj, veselje ter da so ženske tudi v kriznih časih dobre vodje. Za prihodnost si želi, da »dosežemo konsenz, v kakšni državi želimo živeti, ker vse to zahteva veliko let dela.«

Svoje poglede o zeleni, pametni in ustvarjalni prihodnosti industrije ter o cilju, da z večjim vključevanjem žensk v ekipe pridemo do prebojnih inovacij so v nadaljevanju soočile Roswita Golčer Hrastnik (Biosistemika d.o.o.), Urška Kajtner (Loftware NiceLabel), Dora Domajnko (RLS Merilna tehnika d.o.o.) ter Marta Kelvišar (Adria Dom, d.o.o.). Strinjale so se, da so mešani timi bolj učinkoviti, kreativni ter kot izjemno pomembne dejavnike izpostavile empatijo, povezovanje, vključevanje in varnost. Po besedah Roswite Golčer Hrastnik so mešani timi bolj inovativni, na izzive gledajo z različnih zornih kotov, so do 40 odstotkov bolj uspešni. Tudi njihov tim v podjetju je zelo dobro uigran, mešan, kar ocenjuje kot njihovo največjo konkurenčna prednost. »Zato je skrb za njih visoko na lestvici naših prioritet.« Izpostavila je enakovrednost in transparentnost, vključevalno, odprto in varno okolje. Urška Kajtner je ob pogovoru o »steklenem stropu za ženske« pojasnila, da obstajajo določeni nevidni dejavniki, ki ženskam otežujejo napredovanje in poseganje po višjih delovnih mestih, kar je tudi posledica deljene odgovornosti družbe, začenši od vzgoje v zgodnjem otroštvu do izobraževanja, širše družbe in medijev. Pogreša več mentorstva ženskam, podpore njihovemu usmerjenemu kariernemu razvoju. Tudi v podjetjih so vodstva pogosto premalo ozaveščena. Sama je dvakrat dosegla »stekleni strop, na katerem so stale ženske«. Izpostavila je, da »se moramo kolegice podpirati med seboj. Niso za vse krivi moški,« je bila jasna. Dora Domajnko je potrdila medgeneracijsko nezavedno prenašanje vzorcev, ki pomenijo motečo »prtljago, ki jo nosimo s seboj«. Nad priučenimi stereotipi se je po njenem prepričanju treba zamisliti. Želi si časov, ko bodo kompetence na prvem mestu, raznolikost pa bo kot samoumevna prišla zraven. Zaveda se, da je v manjšem, mladem podjetju, lažje ekipe sestavljati glede na kompetence in glede na medsebojno pripravljenost za sodelovanje. Marta Kelvišar je potrdila, da so mešani timi »bolj kreativni, komunikacija bistveno bolje steče, empatija in čustvena inteligenca prideta do izraza in kot pravijo naši fantje – veseli smo, da smo lahko ljudje.« Dodala je, da imajo v njihovem podjetju v proizvodnji 50 odstotkov žensk, on-boarding sisteme in mentoriranje, program napredovanja … Opaža tudi, da veliko več ženskam uspe doseči kriterije za skupinovodje kot moških.

Zelene tehnološke inovacije, trende in izzive je na konferenci predstavila Anja von der Ropp iz Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, inspirativni govor pa je imela Ana Lukner Roljić, podjetnica in ustanoviteljica Anine zvezdice & Truhome.

 

Analiza žensk v Sloveniji >>>