Gre za predlog ministrstva, ki je bil dan v javno obravnavo, komentiranje je omogočeno do 2.12.2022 in vsebuje nekaj bistvenih sprememb, predvsem na področju napotovanja voznikov, regulacije napotitev v skladu s 13. členom Uredbe (ES) 883/04 ter ukinitev posebne zavarovalne podlage za delavce, poslane na delo v tujino (zavarovalna osnova 002).

GZS se je na predlog zakona že odzvala, in sicer generalno poudarjamo, da ne podpiramo odločitve, da se s predlagano novelo ZČmIS poseže v Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zato predlagamo črtanje 35. člena predloga ZČmIS-1. Osnov za plačilo prispevkov napotenih delavcev trenutno veljavni ZČmIS ne ureja. Posebna zavarovalna osnova za napotene delavce je na tak način urejena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju že več desetletij, že mnogo pred vstopom Slovenije v EU. Pri spremembi zavarovalnih osnov gre za sistemsko spremembo čezmejnega izvajanja storitev, zato se tega ne sme lotiti nepremišljeno, brez poglobljenih analiz in opravljenih konkretnih posvetovanj/usklajevanj z vsemi deležniki. V sklopu tega bi bilo nujno, da ministrstvo opravi primerjalno pravni pregled davčne obravnave plač napotenih delavcev po državah EU in naredi presojo vpliva predlogov predpisov na gospodarstvo. Za pripravo primerjalno pravne analize in presoje vplivov smo ministrstvo pisno zaprosili že leta 2020. Določene informacije o ureditvah v tujih državah smo zbirali tudi sami in prišli do ugotovitve, da tudi druge države na različne načine spodbujajo izvoz storitev, večinoma prek določenih dohodninskih olajšav oz. ugodnosti. Zato ugotavljamo, da je področje čezmejnega izvajanja storitev neločljivo povezano tudi z davčno obravnavo dohodkov iz delovnega razmerja napotenih delavcev. V primeru, da bi prišlo do sistemskih sprememb na področju zavarovalnih osnov, bi bilo treba nujno hkrati spremeniti tudi ureditev na davčnem področju.

Nenazadnje, tudi naš Zakon o dohodnini za javne uslužbence in funkcionarje, napotene na delo v tujino, določa posebno davčno osnovo, ki so tako na dohodninskem področju močno privilegirani v primerjavi z napotenimi delavci v realnem sektorju. V osnovo za dohodnino se vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkom iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji. Delodajalske organizacije smo MDDSZ pozivale, da se v tem delu položaj vseh delavcev izenači na način, da se v novem Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1) določi specialna ureditev, da posebna davčna osnova (42. člen ZDoh-2) velja tudi za delavce iz realnega sektorja, ki so napoteni na delo v tujino.

Izvoz storitev je za slovensko gospodarstvo izjemnega pomena. Glavnino čezmejnih storitev se opravi v gradbeništvu, transportu in tehničnih storitvah. Pri izvoznikih gradbenih, tehničnih in transportnih storitev gre za številčno razmeroma majhno skupino podjetij, ki pa imajo zelo velik vpliv na slovensko gospodarstvo. V letu 2021 so izvozniki gradbenih, tehničnih in transportnih storitev ustvarili za 1,93 mrd EUR presežka izvoza, v istem letu so vsi slovenski izvozniki blaga skupaj ustvarili 0,5 mrd EUR presežka izvoza. Kljub težavam pri napotovanju zaradi ukrepov povezanih z omejevanjem epidemije so, v letu 2021 izvozniki gradbenih, tehničnih in transportnih storitev, ki ustvarijo le 10,7 % celotnega izvoza, prispevali 65 % delež v celotnemu presežku izvoza. V letih 2020 in 2021 je bilo, zaradi omejitev, ki so bile posledica pandemije, poslovanje izvoznikov storitev zelo oteženo. Kljub temu so v letu 2021 podjetja, ki z napotenimi delavci izvajajo storitve v tujini, v slovenski BDP prispevala 8,9 % delež. Izvoz storitev je eden izmed vitalnih interesov slovenskega izvozno usmerjenega gospodarstva, ki ima lahko v primeru neugodnih sprememb regulacije zelo velike negativne učinke na slovensko gospodarstvo. Zato je pomembno, da je pri sprejemanju zakonodaje v obzir vzet tudi vidika ohranjanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.