Gost današnje seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije je bil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Vlada je namreč za letošnje leto napovedala kar nekaj pomembnih strukturnih reform, med katerimi jih polovica posredno ali neposredno sodi v delokrog ministra Mesca.

»Predvsem pokojninsko reformo bomo z velikim interesom spremljali tudi v gospodarstvu, kjer želimo biti konstruktiven sogovornik. Za gospodarstvo je ključno, da bo ta reforma zagotavljala finančno vzdržnost pokojninske blagajne, da ne bi breme financiranja prenesli na podjetja,« je v uvodu poudaril predsednik GZS Tibor Šimonka.

Minister Luka Mesec je napovedal bolj podrobno predstavitev osnutka pokojninske reforme čez približno en mesec. Razkril je le, da delajo na dveh scenarijih, konzervativnem in bolj ambicioznem.

»Na GZS smo že ob zadnji spremembi pokojninske zakonodaje sicer podprli mehanizme, ki spodbujajo starejše zaposlene, da ostanejo na delu tudi po izpolnjenih pogojih za upokojitev, vendar še enkrat opozarjamo, da mora biti taka odločitev usklajena in dogovorjena z delodajalcem,« je še poudaril Šimonka.

Minister Mesec se zaveda zaskrbljenosti gospodarstva nad napovedanimi reformami, saj se podjetja še vedno soočajo z nestabilnimi mednarodnimi poslovnimi razmerami. Vendar je izpostavil nujnost predvidljivosti in stabilnosti tudi na politični ravni. Brez te vlada ne bo uspela izpeljati nujno potrebnih reform in sprememb, ki jih pričakuje tudi gospodarstvo, kot je na primer davčna reforma.

Poleg tega je vlada napovedala tudi reformo plačnega modela v javnem sektorju, kar bo neizbežno vplivalo tudi na napovedane spremembe Zakona o delovnem razmerju (ZDR), kar je še ena tema, ki je na delovni mizi socialnih partnerjev. »Pri napovedani reformi plačnega modela v javnem sektorju nas veseli napoved vlade, da želi plače v javnem sektorju vezati na rast plač v gospodarstvu, kar od vedno zagovarjamo,« je ponovil Šimonka.

Minister Mesec je potrdil, da naj bi bil prvi plačni razred v javnem sektorju vezan na 60 % povprečne plače v gospodarstvu. Glede ZDR pa, da bo ministrstvo le mediator med sindikati in delodajalci, ki se šele dogovarjajo o vsebini pogajanj. Znano je namreč stališče delodajalcev, da so lahko razni dodatki del pogajanj v okviru kolektivnega dogovarjanja in ne del delavnopravne zakonodaje. So pa predstavniki gospodarstva pozvali ministra k večji fleksibilnosti trga delovne sile po vzoru nekaterih naprednejših držav.

Na kadrovskem področju je minister napovedal, da bo vlada začela intenzivno delati na olajšanju zaposlovanja tujcev. V tem kontekstu bo posebej naslovila tudi problematiko pomanjkanja specifičnih, visoko usposobljenih kadrov, kot so na primer strokovnjaki s področja informacijske tehnologije ali inženirji, ki jih trenutno v Sloveniji primanjkuje.