Zapri

Arhiv: Gospodarstvo in stroka podpirata izgradnjo JEK2

»Energetska kriza, z ekstremnim porastom cen energije, je pokazala uničujoči vpliv uvozne odvisnosti na konkurenčnost gospodarstva in na nacionalno varnost« je izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal na mednarodni konferenci o prehodu v nizkoogljično družbo v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Centre for European Studies.  

Na strokovnem panelu o gospodarstvu je Nahtigal ponovno izpostavila, da je razogličenje možno doseči le in samo ob vključitvi vseh možnih različnih tehnologij, tako obnovljivih virov (OVE) kot jedrske energije. Industrija v Sloveniji, ki ustvarja kar 23 odstotkov BDP in zaposluje več kot 200.000 ljudi, potrebuje stabilne vire energije. »Industrija porabi kar polovico električne energije znotraj poslovne rabe, zato je nujno potrebno, da Nacionalni energetsko podnebni načrt (NEPN) industriji nameni posebno mesto in s tem konkurenčne pogoje za delovanje«, je še dejala Nahtigal. Z njo se je strinjal tudi Jure Knez, ustanovitelj in predsednik družbe Dewesoft in se vprašal, ali Slovenija želi ohraniti energetsko intenzivno industrijo, saj bi propad te peljal v surovinsko odvisnost. Omenil pa je, da mora industrija, poleg zanesljive oskrbe, imeti tudi konkurenčno ceno elektrike. Podal je primer njihovega podjetja: pred dnevi so prejeli ponudbo za tri letni zakup elektrike po ceni 157€ na MWh za enotno tarifo, kar se mu zdi preveč, glede na energetski miks, ki ga imamo v Sloveniji. Posredno mu je s panela o energetiki odgovoril direktor ELES-a Aleksander Mervar, ki meni, da zeleni prehod in morebitna nova nuklearna elektrarna ne bosta znižala ceno elektrike v Sloveniji. »Cene tehnologije rastejo, povpraševanje po novih jedrskih elektrarnah raste, zato bo tudi gradnja te infrastrukture dražja«, meni Mervar. Sicer podpira gradnjo JEK2 in lokacija v Krškem se mu zdi idealna zaradi že obstoječih vodov. Umeščanje v prostor daljnovodov namreč traja od 5 do 15 let, opozarja Mrvar. Izpostavil je tudi elektrifikacijo prometa in vse bolj pogosto uporabo toplotnih črpalk za ogrevanje gospodinjstev, kar bo v prihodnje bistveno povečalo porabo elektrike.

Član uprave Gen Energija Danijel Levičar, ki je tudi predsednik Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS je kot zanimivost spomnil da ima njihova družba že v ustanovitvenem aktu zapisano, da je ena od temeljnih nalog družbe zmanjšanje energetske odvisnosti Slovenije, zato v družbi pripravljajo potrebne akte in dokumentacijo za izgradnjo JEK2. Dolgoletni nekdanji predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman ga je dopolnil, da Slovenija potrebuje kar Zakon o JEK2, kar bi olajšalo in pospešilo postopke. Predsednik uprave Gen Energija Dejan Paravan pa je spomnil, da v družbi spremljajo tudi področje malih nuklearnih reaktorjev ter ostalih jedrskih tehnologij, ki so šele v povoju.

Generalna direktorica GZS Nahtigal je izpostavila tudi problem dolgotrajnih postopkov pridobivanja dovoljenj tako za brezoglično preobrazbo podjetij kot za priklop OVE na omrežja, ki trenutno pri nas traja od 4 do 5 let. Spomnila je tudi, da velika podjetja v Sloveniji že danes veliko vlagajo v razogličenje. To je potrdila Milena Resnik, predsednica uprave Vipap Videm Krško, kjer imajo lastno proizvodnjo vhodne toplotne moči. Premog so zamenjali s plinom, poleg tega 10 odstotkov potrebe po toploti ustvarijo iz lastnih odpadkov. Simon Franko, direktor BASF za Adriatic je predstavil primer njihovih tovarn po Evropi, ki so velik porabnik energije, tako elektrike kot plina. Zato sami investirajo v vetrne elektrarne v severnem morju in druge vire energije. Povedal je, da dolgotrajnost postopkov pridobivanja dovoljenj ni problem le v Sloveniji. Tudi v Nemčiji potrebujejo šest let za okoljsko dovoljenje. Zaključil pa je s citatom nekdanjega ameriškega predsednika Obame, da narod, ki ne kontrolira svojih virov energije, ne kontrolira svoje prihodnosti.

V zaključnem delu konference je dobila besedo politika. Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič se zavzema za referendum o JEK2, ampak takoj. Državna sekretarka z ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen se strinja, da je uvozna odvisnost slaba popotnica za družbo. Odgovor naj bi po njenem mnenju dal NEPN. Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport se strinja, da je vprašanje prihodnje oskrbe z energijo prioritetno in da časa ni veliko. Pobudnik konference Franc Bogovič, poslanec v Evropskem parlamentu je zaključil s primerom Finske, ki je povsem razogličila proizvodnjo elektrike, ko je svojim štirim reaktorjem pred kratkim priključila še petega, ki je največji v Evropi.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.