Kako GZS ocenjuje sodelovanje s pristojnimi
vladnimi in parlamentarnimi organi
in kaj pričakuje v naslednjih tednih?

GZS je decembra in januarja v okviru Agende 46+, ki vključuje kratkoročne ukrepe za izhod Slovenije iz krize, in tudi zunaj nje odprla številne aktualne teme in oblikovala konkretne predloge za izboljšanje gospodarskih razmer v državi, razbremenitev gospodarstva, povečanje konkurenčnosti Slovenije in posledično izboljšanje socialnih razmer v prihodnosti.

Pozivamo pristojne institucije, da čim prej potrdijo predloge GZS, ki imajo le en cilj: hitrejši izhod Slovenije iz krize. Verjamemo, da zdajšnja vladna kriza ne bo prekinila izvedbe ukrepov, ne glede na to, kakšna vlada bo v bližnji prihodnosti vodila državo, saj predlagane ukrepe nujno potrebujemo.

Med drugim smo na GZS v tem obdobju:

• odločno nasprotovali napovedanemu zvišanju trošarin naenergente in elektrošoku (dvigu prispevka za obnovljive vire energije pri plačilu električne energije),
• zahtevali trajnostno sožitje gospodarstva in varstva narave v okviru širitve Nature 2000, ne pa konzervativnega varstva narave,
• predlagali hitrejše arbitražno reševanje gospodarskih sporov kot alternativo dolgotrajnim sodnim postopkom, še posebej na področju pogodb med javnimi naročniki, izvajalci in podizvajalci v gradbenem sektorju,
• predlagali konkretne zakonodajne predloge za izboljšanje kritičnih razmer v gradbeništvu in hkrati za zagotovitev kakovosti gradbenih del, po vzoru avstrijske in nemške ureditve,
• predlagali konkretne spremembe insolvenčne zakonodaje - od okrepitve nadzora ministrstva za pravosodje nad stečajnimi upravitelji in povečanje možnosti njihovega sankcioniranja v primeru kršitev, okrepitve položaja in pristojnosti upniških odborov, uzakonitve poenostavljene prisilne poravnave za s.p.-je in mikro podjetja do oprostitve založitve predujma za plačilo začetnih stroškov stečajnega postopka, kadar stečajni postopek predlagajo delavci-upniki insolventnega dolžnika,
• analizirali anomalije slovenskega vizumskega sistema (dolgotrajne postopke za pridobivanje vizumov, neobstoja lokacij za pridobitev vizumov za poslovneže iz nekaterih držav do prestroge vizumske ureditve za poslovneže in delavce iz tretjih držav) in predlagali rešitve za njihovo odpravo,
• predlagali konkretne spremembe nove obrtne zakonodaje, da bi odpravili nepotrebne ovire za podjetnike, obrtnike, mikro in mala podjetja,
• izpostavili bistvene zahteve delodajalcev v pogajanjih o reformo trga dela, brez katerih ta reforma ne bo niti prava reforma niti ne bo učinkovita,
• podali osnovne smernice tehnološke politike Slovenije v okviru nove agencije Spirit s ciljem, da bo tehnološka politika res gospodarstvu primerna in bo prinesla aplikativne rešitve in inovacije na trg.

Kaj sledi v januarju in februarju?

V preostanku meseca januarja in v februarju bodo v okviru Agende 46+ poleg aktualnih in že omenjenih tematik prednostne naloge GZS:

• priprava seznama investicijskih projektov, ki bodo osnova za razvojni zagon slovenskega gospodarstva, skupaj s popisom ovir in rešitev,
• posvet in akcijski načrt (skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport) za poklicno, strokovno izobraževanje, ki bo omogočilo boljše štipendiranje deficitarnih kadrov in ki bo zagotovilo gospodarstvu ustreznejše kadre z boljšim znanjem in strokovnimi kompetencami,
• izboljšanje komunikacijskega sistema za odpravo administrativnih in drugih ovir, s katerimi se soočajo podjetja.

Več o intenzivni dejavnosti GZS (pdf, docx)