mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID Banke, gost UO GZS

Ljubljana, 18. april 2013 – Primerjati Slovenijo s Ciprom ni primerno so se strinjali člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) na današnji seji. V razpravi na temo, kako preprečiti ciprski scenarij, sta sodelovala tudi mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID in finančni analitik Andraž Grahek.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma dejal, da v Sloveniji potrebujemo hitro in odločno, vendar tudi bolj ambiciozno razvojno strategijo.

Mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID, je današnjo situacijo ocenil kot nekoliko boljšo zaradi včerajšnje prodaje zakladne menice. Optimističen je bil tudi glede možnosti za zadolževanje s prodajo novih obveznic na ameriškem trgu. Globalne gospodarske razmere je sicer komentiral z besedami, »da ne gre več za krizo, ampak za popolnoma druge razmere, v katerih podjetja sedaj delujejo.« Vseeno je zavrnil možnost, da bi se v Sloveniji lahko zgodil ciprski scenarij. Največji problem v Sloveniji vidi v padcu posojilne aktivnosti, ki pa je povezana tudi s padcem varčevanja. Bančni sistem se krči, posojilne vrednosti pa so relativno majhne. Kriterij 2/3 osnovnih sredstev, financiranih s kapitalom, se v večini podjetij ne dosega. Za izpolnitev tega pogoja bi potrebovali 4,3 mrd. evrov svežega kapitala. Zmanjšanje kapitala in dodane vrednost v skoraj polovici slovenskega gospodarstva »je zastrašujoče.« Poleg kapitalskega krča v Sloveniji obstaja še krč zavarovanj, s katerimi bi bilo mogoče zavarovati nove kredite. Kriza v realnem sektorju se sicer kaže v zmanjšanju prihodkov in dividend, nezmožnosti vračanja kreditov ter kapitalski podhranjenosti lastnikov, ki ne morejo dokapitalizirati podjetij. Proizvodne in trgovinske verige se prekinjajo zaradi nezaupanja in padca ratingov. Problem ni toliko v količini denarja, temveč v prvi vrsti v nezaupanju. To pa obstaja tako med komitenti kot tudi med bankami. Z navedenimi problemi se je po Svilanovih besedah treba soočiti in jih rešiti doma. Predlagal je oblikovanje »kvadrilaterale«, ki bi jo sestavljali Vlada, Banka Slovenije, GZS in Združenje bank Slovenije.

Finančni analitik Andraž Grahek je dejal, da je primerjava s Ciprom »nesmiselna, ker ima Slovenija svoj scenarij, ki je dovolj grozljiv sam po sebi in vodi v zlom gospodarstva in javnih financ na daljši rok.« Menil je, da je za enkrat veliko špekulativnega povpraševanja po slovenskih obveznicah in opozoril, da bomo verjetno določene tradicionalne investitorje in financerje našega proračuna zato izgubili. Tudi po stabilizaciji bančnega sistema bo brez dodatnega zadolževanja težko zagotoviti rast s primernimi stopnjami, predvsem, če ne bo strukturnih sprememb. Problem v Sloveniji ta trenutek ni viden kot problem zadolženosti, temveč kot problem likvidnosti. V naslednjih petih letih bomo potrebovali 11,5 mrd. evrov zgolj za glavnice in obresti brez sanacije bank in primarnega primanjkljaja. Na srednji rok pa lahko nastane problem ravni zadolženosti, še zlasti ker se Slovenija ne bo mogla otresti proračunskega primanjkljaja. Izpostavil je pomen kredibilnosti in izrazil bojazen, da bomo, če bomo preveč oklevali pri razreševanju težav, direktno zdrsnili v program pomoči. Stabilnost je izjemno odvisna od normalnih odnosov s tujimi finančnimi partnerji.

Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, je predstavil ključne smernice GZS proti ciprskemu scenariju, ki izhajajo iz prenovljene Agende 46+. Na področju pravne države je izpostavil novo insolvenčno zakonodajo ter boj proti delu na črno in zajezitev sive ekonomije. Za zagotovitev boljšega poslovnega okolja je ključna razbremenitev gospodarstva in jasen in odločen NE novim dajatvam. Izvesti je treba tudi nadaljnje korake na trgu dela. Za nov razvojni zagon GZS predlaga sistematično oživitev infrastrukturnih investicij, spodbujanje tujih investicij, hitro sanacijo bank ter začetek resne privatizacije. Pri odločni podpori izvozu pa poudarja pomenodločne podpore internacionalizaciji gospodarstva in postavitve prioritet na podlagi perspektivnih razvojnih programov. »Naš cilj je, da agenda postane projekt vlade in ali predsednice vlade,« je poudaril in dodal, da je predsednica Vlade na včerajšnjem srečanju potrdila, da morajo ministri preveriti, kje v vladni proceduri se nahajajo že kreirani predlogi iz Agende 46+, kateri predlogi so sprejemljivi za ministrstva, kateri niso in zakaj ne.

Med prihodnjimi aktivnostmi GZS je omenil pospešitev realizacije že pripravljenih konkretnih rešitev, predstavitev prenovljene Agende 46+ odločevalcem, pripravo novih konkretnih rešitev, vključitev ukrepov iz Agende 46+ v normativni program vlade ter nadaljnje zbiranje pobud in predlogov ukrepov.

Gospodarstveniki so v razpravi izpostavili vprašanje, ali ima država moč, voljo in energijo, da potrebne spremembe dejansko izvede. Problem vidijo v tem, da sicer obstaja paleta dobrih zamisli, a nesposobnost za dejansko izvedbo učinkovitih ukrepov. Besedam moramo slediti dejanja. Treba je povečati odgovornost korporacijske in državne uprave. Izpostavili so problematiko kapitalskega krča v podjetjih, nujnost analitičnega pogleda na gospodarske razmere v Sloveniji ter nujnost racionalizacijepredimenzioniranega in neučinkovito organiziranega javnega sektorja. Slovenija potrebuje novo razvojno paradigmo ter resen razmislek o tem, zakaj gospodarstvo sploh imamo. Apelirali so tudi na državo, da se gospodarstvo razbremeni, kaj šele dodatno obremeni. Za pomoč t.im. izvoznim konjem pa so apelirali na državo, da doreče način in obliko ter izvede vse potrebne ukrepe. Posebej so člani UO poudarili pomen dialoga z vlado za realizacijo ključnih prioritet, ki bodo Sloveniji potegnili iz krize.

Mag. Hribar Milič je razpravo sklenil z besedami, da izbrani naslov Kako se izogniti ciprskemu scenariju kaže na to, da se bojimo, da bomo tja res prišli, če ne bo ukrepov. Danes še imamo suverenost in oblast. To je naša priložnost in obveza, da pridemo iz krize. GZS je pripravila svoj pogled in nabor ukrepov v Agendi 46+. Na prvem mestu je pravna država, potem poslovno okolje (debirokratizacija), rast in izvoz. Agenda 46+ se bo še dopolnjevala, želimo jo z aktivnim dialogom z vlado tudi implementirati.

UO GZS se je v nadaljevanju seznanil tudi s predlogom Letnega poročila GZS 2012 in poročilom o tekočem delu GZS. UO je predlog Letnega poročila GZS 2012 sprejel in ga posredoval v potrditev Skupščini GZS.
(Predlog Letnega poročila in Poročilo o tekočem delu sta objavljena na portalu GZS >>>)

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136