Slovenija je kljub nekaterim izvedenim reformam še vedno v težki ekonomski situaciji. Potrebujemo nadaljnje ukrepe. Zato Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) podpira pripravo reform in ukrepov za izhod iz krize.

Vendar opozarjamo, da je treba ukrepe v osnutku Nacionalnega reformnega programa (NRP) 2013-14 časovno uskladiti in v številnih primerih opredeliti konkretno vsebino ukrepov. Gospodarstvo ne pristaja na nikakršne obremenitve več. Če ne bo jasnih in transparentnih takojšnjih ukrepov za omejitev javne porabe in za zagon gospodarstva, potem je vsak nov ali višji prihodek v proračun nalivanje vode v luknjast sod.

Slovenija se nahaja v recesiji in v razmerah čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Letos bo padlo povpraševanje gospodinjstev in države. Kljub načrtovanju državnih investicij se bo vrednost investicij spet znižala. Povečala se bo brezposelnost, znižale se bodo povprečne bruto plače. Zato nujno potrebujemo uravnotežene in učinkovite ukrepe za zagon gospodarstva in konsolidacijo javnih financ. Obenem moramo nujno sanirati banke in krepko zmanjšati zadolženost podjetij.

Osnutek NRP 2013-14 postavlja pravilno diagnozo na številnih področjih. Vsebuje pozitivne ukrepe, a tudi mnoge, za katere dvomimo, da bodo pripomogli k izhodu Slovenije iz krize. Manjka celovitost in konkretna vsebina pri prioritetnih ukrepih. Manjkajo nujni ukrepi na nekaterih področjih, denimo pri zagonu gospodarstva, kjer ni konkretnih podatkov o prioritetah državnih strateških investicij. Manjka jasna in transparentna ocena učinkov ukrepov pod črto na razbremenitev gospodarstva in njegov zagon.

Zaradi nedorečenosti in nejasnosti zapisanih ukrepov ni mogoča ocena, ali bo ta reformni program res prinesel zagon gospodarstva ali pa ga bodo nove obremenitve namesto razbremenitev spravile v še hujši krč. Preveč je analize, ukrepi pa pogosto niso jasni, denimo v poglavju politike plač in minimalni plači.

Obstaja velika bojazen, da bo vlada prej dodatno obremenila gospodarstvo in državljane z novimi ali višjimi davki in dajatvami, ki jih niti ne bo namenila ponovnemu zagonu gospodarstva. Časovnica v osnutku NRP 2013-14 je namreč na več področjih takšna, da bo država pobrala nove dajatve in davke, šele nato pa so načrtovani roki za druge nujne ukrepe, ki naj bi služili racionalizaciji javnega sektorja in zagonu gospodarstva, denimo v poglavju o zdravstvu.

GZS zato kot ključne dopolnitve osnutka NRP 2013-14 predlaga:

 

• Dopolnitev prioritetnih ukrepov. Več o vsebini ukrepov, manj analize stanja.
• Odpravo protislovij.
• Oblikovanje celovite ocene učinkov na zagon gospodarstva in konsolidacijo javnih financ pod črto.

 

GZS posebej poudarja nujno močno zavezo vlade po transparentnosti, profesionalnosti in depolitizaciji. Potrebujemo strokovna pravila in strategijo, kaj bomo reševali in kaj spodbujali. Cilj mora biti bogatenje gospodarstva, ne njegovo siromašenje zaradi morebitnih nesmotrnih reševanj podjetij.
V nadaljevanju izpostavljamo nekaj konkretnih vsebin:

POZITIVNIH 5

1.Prezadolžena podjetja. Nova insolvenčna zakonodaja in priprava zakona o sistemski razdolžitvi, s ciljem učinkovitega prestrukturiranja in razdolževanje podjetij s perspektivnim razvojnim programom in perspektivnimi produkti.

2.Privatizacija. Obljuba prvega nabora državnih podjetij za začetek privatizacije do poletja. Zahtevamo transparentno in strokovno upravljanje z državnim premoženjem, upoštevajoč narodno-gospodarske učinke, in porabo kupnin za zagon gospodarstva.

3.Sanacija bank. Možnost vstopa zasebnega investitorja v Družbo za upravljanje terjatev bank, ker to lahko poveča učinkovitost in transparentnost upravljanja terjatev.

4.Rast izvoza. Spodbujanje internacionalizacije slovenskih podjetij na novih trgih. Podpora razvojnim projektom in demonstracijskim podjetij za nastop na tujih trgih.

 

• Davčne utaje. Močno podpiramo napoved boja proti davčnim utajam.

   

  DELNO POZITIVNIH, A NEPOPOLNIH 5

  1.Strateške investicije. V drugem poglavju o zagonu gospodarstva in pozneje med prioritetnimi ukrepi niso omenjene ključne strateške investicije. Omenjenih in niti ne podrobneje opredeljenih je le »13« novih državnih prostorskih načrtov za letos.

  2.Zdravstvena blagajna. Pozitivna je obljuba, da pri zagotavljanju prihodkov za zdravstveno blagajno po načelu »vsak prihodek šteje« (ni pa jasno, kaj je mišljeno s tem - tudi dividende in podobno?) ne bo dodatnega obremenjevanja plač, da bodo omejene pravice iz košarice zdravstvenega zavarovanja, da se bo racionaliziral sistem izvajalcev zdravstvenih storitev ter nakup zdravil in medicinskih pripomočkov.

       Toda hkrati pogrešamo zapis, da vsak prihodek iz dela šteje in da lahko zaradi širitve osnov za plačilo prispevka in enakomernejše obremenitve zavarovancev, pričakujemo

       nižjo prispevno stopnjo za zdravstveno zavarovanje in istočasno uvedbo socialne kapice. Čim prej pričakujemo tudi odprtje kolektivne pogodbe za zdravstveno dejavnost. Časovno pa je treba najprej odpraviti pomanjkljivosti zdravstvenega sistema, anomalije in neracionalno porabo, ker sicer višji prihodki v javno blagajno ne bodo rešili zdravstva, samo državljane in gospodarstvo bodo dodatno obremenili.

  3.Študentsko delo. Ureditev študentskega dela po načelu »vsako delo šteje« je pozitiven korak, vendar ni jasno, kakšna bo nova ureditev: študentsko delo je treba omejiti, ne pa odpraviti, ker je ob odpravi anomalij pomembno kot orodje usposabljanja študentov na trgu dela.

  4.Siva ekonomija. Višje kazni za delo na črno in zaposlovanje na črno ter kadrovska okrepitev inšpekcij je pozitivna in nujna. Vendar pa je za radikalno zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno potrebno ustrezno urejeno in konkurenčno poslovno okolje. Po prepričanju gospodarstva sem sodijo tudi davčne razbremenitve. Nižji davki  in prispevki bodo zmanjšali sivo ekonomijo in povečali davčne prihodke.

  5.Črpanje sredstev EU. Nujno je pravočasno ukrepati, da se bomo pripravili na učinkovito črpanje sredstev v finančni perspektivi 2013-14, in okrepiti kompetence administracije za črpanje sredstev in načrtovanje kohezijskih politik.

  NEGATIVNIH 5

  1.Javni servis. Drži, da je treba izboljšati delovanje javnega sektorja in odpraviti administrativne ovire. Toda potreben je odločen pristop k racionalnemu in kvalitetnemu upravljanju javnega sektorja s pozitivno in negativno motivacijo zaposlenih. Državljani in gospodarstvo potrebujejo boljši javni servis za nižjo ceno.

  2.Pokojnine. Število delovno aktivnih je padlo pod 800.000, upokojencev je že več kot 600.000, uradno brezposelnih je okoli 123.000. Naša ocena je, da bo nove spremembe pokojninske zakonodaje zato potrebno uveljaviti veliko pred letom 2020, vlada pa razmišlja nasprotno. Zavlačevanje nas lahko drago stane. Reformirati je nujno tudi sistem invalidskega zavarovanja in dodatnega poklicnega zavarovanja.

  3.Trg dela. Kljub temu, da vladni predstavniki sami poudarjajo, da je reforma trga dela povečala prožnost, ni pa zmanjšala stroškov gospodarstva, v osnutku NRP 2013-14 ni omenjenih novih korakov na področju trga dela. Delo je še vedno obremenjeno preveč. To povečuje brezposelnost in destimulira potencialne nove investitorje.

  4.Javna naročila. Ni jasne zaveze k pametnejšemu javnemu naročanju, ki bo zagotovilo racionalno gradnjo in nakup storitev, upoštevajoč kakovost storitev, ne le najnižje cene. Ni nujno potrebne reforme javnega naročanja.

  5.Varstvo okolja: Nikjer ni zaveze, da bomo na področju varstva okolja ravnali trajnostno, torej s ciljem sožitja narave in človeka, ne pa konzervativno. Potrebujemo pametno in revidirano širitev Narave 2000, ne pa ortodoksne, konzervativne.

  PROTISLOVNIH 5

   

• Dajatve. Zamolčan je negativni učinek na gospodarstvo. Delež okoljskih dajatev in trošarin na energente, merjeno v deležu BDP, je v Sloveniji med najvišjimi v EU. Ni celovitega pristopa k okoljskim dajatvam, kar krni konkurenčnost zlasti energetsko intenzivnih podjetij. Če vlada želi zagon gospodarstva, bi jih morala čim prej znižati. 
• Davki. Iz osnutka NRP 2013-14 še vedno ni jasno nič konkretnega o napovedanem dvigu DDV. Prav tako so vnovič omenjeni dodatni davki (predvsem davek na sladke pijače). Selektivni davki pomenijo novo coklo gospodarstvu. 
• Breme krize. Napoved nadaljnjega nižanja števila zaposlenih in stroškov dela je dobrodošla. V osnutku NRP 2013-14 je sicer opisano nesorazmerno breme krize med zaposlenimi v javnem in zasebnem sektorju. Toda razmere so hujše. Število delovno aktivnih v gospodarstvu (vključujoč podjetja v državni lasti) se je od decembra 2008 do decembra 2012 zmanjšalo za več kot 94.000, število delovno aktivnih v ožjem javnem sektorju države pa v istem času - povečalo za več kot 7.000.
• Mladi. Res smo se pri mladih s terciarno izobrazbo močno približali cilju EU 2020, toda hkrati je prav med mladimi visoka brezposelnost. Velikokrat je ta posledica  strukturnih neskladij med kadri, ki prihajajo na trg dela, in tistimi, ki jih gospodarstvo potrebuje. Primanjkuje naravoslovnih in tehničnih poklicev.
• Zelena energija. V prvem delu osnutka NRP 2013-14 piše, da se izpolnjuje cilj povečanja deleža obnovljivih virov energije (OVE) v končni porabi energije na 25 odstotkov do leta 2020. A se zamolči dejstvo, da je zaradi pregrešno drage sheme podpore, ki je podpirala napačne OVE, ta cilj v resnici ogrožen. V drugem delu osnutka NRP 2013-14 sta celo nasprotujoči izjavi, da podpore OVE dajejo dobre rezultate, hkrati pa, da bo shema podpore zaradi visokih stroškov prenovljena! Zakaj pa, če shema daje dobre rezultate?